petek, 23. december 2011

Ho-ruk

Letos sem pretekla največ kilometrov doslej, a le komaj kaj več kot lani. Temu primeren je bil rezultat na polmaratonu.

Vseeno pa sem konkretno popravila svoj golovški rekord: na 1:02. Polhograjski krog, manj kot dva kilometra daljši, a čisto hribovski, je zdaj (no, lani ga sploh še ni bilo) na 2:05, v obratni smeri pa danes napol v snegu in brez ambicij 2:21.

Prvič (in drugič) sem tekla v tujini (če seveda izvzamemo Prekmurje, kar niti ni tako zelo samoumevno). Še tretjič ali več se mi pa ni dalo.

V službi sem napredovala, ampak ne zares. Približno tako kot v teku.

Službeno sem spisala 12 takšnih in drugačnih novic in komentarjev k miljavžent tabelam, torej nekaj več kot leta 2010, in neprimerno več kot tukajle. Menda tudi z več "bralci".

Ko sem zadnjič brskala med fotkami na telefonu, sem ugotovila, da so se letos zelo konkretno razrasle tudi moje službene rože. Pridne.

Pogruntala sem nekaj novih receptur, a med njimi nobene za slatkiše. Fascinantno.

V 2012 bodo selitve. Na vsaj tri načine. Pa še par drugih ciljev.

4210 km

torek, 06. december 2011

Golovški polmaraton

Dodaš dobre pol ure, zradiraš slab kilometer in pol, primešaš še konkreten drn in strn in musklfibra ni sploh. Res nisem za na cesto.



4103 km

sreda, 26. oktober 2011

Dvatrinajstinnekajdrobiža

Izboljšala lanski rezultat, taktično (yeah, right) sem si pustila še dovolj room for improvement.


Pravzaprav sem se švercala samo na dobre pomladanske treninge, pomanjkanje dolgih jesenskih tekov pa je občutilo predvsem levo koleno in posledično desna meča (ha, meča so lahko množinska ali je meča ženska) in kolk. Vseeno sem pa res čudno hodila samo v ponedeljek.

3958 km

nedelja, 21. avgust 2011

Smaragdi pa to

1. Prva nova država po 6 letih. In spet sem vanjo prišla z vlakom. :) (In danes odhajam z letalom.)

2. Dublin je drag, sploh v primerjavi z Belfastom. Za 65 funtov v Belfastu dobiš tole, za slabih 72 evrov, torej skoraj isto ceno, pa v Dublinu tole. V Belfastu je še zastonj wifi, v Dublinu ga plačaš in še potem dela ali pa ne. (Aja, pa konferenca v Belfastu je bila veliko bolj zanimiva od te v Dublinu.)

3. Ta teden sem imela tudi tekaško pavzo, ki naj bi mi menda dobro dela. Mi je kar malo žal, da nisem izkoristila svežih juter, sploh glede na vročino v Sloveniji.

sreda, 17. avgust 2011

Itak

Če Slovenec pol sveta obteče, povsod rojake sreča.* Tudi v majhnem poceni (vendar award-winning) hotelčiču v južnem Belfastu.

Ampak zajtrk je bil pa vrhunski in lahko konkurira Gianniju v Luksemburgu: količinsko sicer ni neomejen, je pa zato toliko bolj pestra izbira.

*Prosto po Pavlihovi pratiki.

torek, 16. avgust 2011

Frčfrč

1. Dejansko se je mogoče faliti na Brniku z nekom, ki naj bi letel samo pol ure za tabo.

2. Pariško letališče (CDG) mi je blazno všeč. No, vsaj terminal 2E.

3. V čem točno je štos, da se avion pelje do štarta piste cik cak sto let oz. kakšnih 5 km? Pa okej, razumem v enem Parizu, ampak Exeter? Na Brniku gre vedno prilično direkt. No, saj menda razumem, bi bilo pa vseeno enkrat imeti en voden ogled takih reči.

3723 km

torek, 24. maj 2011

Jutranji LUXuz

Tekaška scena v Luksiju je precej drugačna od ljubljanske. Okej, izven mesta se nisem spravila, moj doseg je pač malo razširjen center.

Do približno 6.45 so bili poleg mene na cesti samo cestarji, smetarji, drekpumperji, policaji in postopači. Potem sem naletela na nekaj presenetljivo počasnih tekačev v oblačilih, ki verjetno niso bila v kompletu iz najnovejše kolekcije. Z ljubljanskimi šminkerji je bila edina skupna točka le velika pestrost glede dolžine in debeline oprave. Tekavši sem srečala še nekega latinskega turista v trenirki, ki je bil verjetno edini hitrejši od mene (torej je imel brzino polž 2). Ob koncu moje ture so ravno prišle sobarice na šiht.

Je pa to jutranja scena. Večerna je na prvi pogled veliko bolj živahna. Razlika je podobna kot med rudniškim in koseškim delom PST-ja.

V samem centru ni neasfaltirane podlage. Se pa dokaj hitro po vpadnici pride do kakšne malo manj prometne potke. Za hribomrzce je tudi kar težko nabrati kilometre, ne da bi delal kroge, za nas, ki smo bolj šunkastega prepričanja (za brzino neprimerna stegenca, za klanec pa še kar), pa niti ni težav.

Nagradno vprašanje: kaj bo z islandskim pepelom do petka?

3383 km