nedelja, 18. april 2010

Kriplmajor

Kuhanje musklfibra onemogoča spanje.

Hja, dolga je bila. Letos sem bila ves čas na prizorišču, po progi pa sem tekla dve uri, hitro pešakala pa potem še tri. Pretekla nekaj čez 17, prehodila nadaljnih dobrih 21 km. Glava in stegna in meča bi še tekla, ampak je levo koleno reklo, da se bo odselilo, če ne neham (naj bi potem spodnjo polovico noge tovorila v torbici?), na koncu tudi s hojo ni bilo preveč zadovoljno. Nič kaj resnega, niti ne poškodba. Samo nevajenost teči več kot kakšnih 12 km. Jutri (danes?) bo že v redu.

Najina ekipa je letos naredila 19 km več kot lani. Če bi bile kakšne nagrade za dvočlanske ekipe, bi spet zmagala. No, tudi prav.

(Roka je že blizu 100 %, pač pa mi je zdaj crknil desni knof na miški. Skoraj enako sitno.)

1883 km

petek, 09. april 2010

Tipkanje na eno roko je hudič

Pred kakšnimi petimi urami sem za očividce verjetno prav spektakularno zletela čez balanco roditeljevega kolesa (na roditeljičinem, ki si ga običajno izposojam za razne izlete, je bila pač lastnica). Na na srečo precej gladkem asfaltu sem se ustavila s pomočjo z obeh dlani in levega komolca. Najbolj pa jo je skupilo levo zapestje. Glede na odsotnost omembe vredne otekline in dejstvo, da sem po svojem poskusu zanikanja gravitacije vseeno še prilezla čez Golovec in do doma, sumim na izvin in zdravim z ledom in počitkom.

Še dobro, da je jutri sobota. Ta pridni zbolimo (in se poškodujemo) za vikende in počitnice.

1844 km