četrtek, 30. oktober 2008

Tri predpraznične

1. Zjutraj sem za deset centimetrov ušla padcu po mokri cesti. Voznik, ki me je skoraj zbil, ker na levo sploh ni gledal, jih je slišal. In se menda tudi vidno zasekiral. Jutranje kolesarjenje v službo je vse bolj adrenalinski šport.

2. Danes je bila objavljena moja prva službena objava. Samo da ne najde kdo pri cifrah kakšne napake ...

3. Dve kavi pred deseto dopoldne se mi še zdaj prav pošteno poznata.

729 km

nedelja, 26. oktober 2008

Švist!


Ha, ne, nisem tekla na ljubljanskem maratonu, sem samo firbcala. Ko bom zrela za kakšno kvazitekmovalno desetko, bom šla na katerega od manjših in bolj lokalnih tekov z manjšo štartnino, brez čipov in predprijav, ker bo ravno lepo vreme.

Sem pa danes zmogla dva zelo komot kilometra, kar sploh ni slabo za šele četrti tek v dveh mesecih in pol in prvi po več kot treh tednih. Pravzaprav je bil to najdaljši tek v vsem tem času. Bolezen je bila prvi hudič, služba pa druga olajševalna okoliščina. Lenoba je večna. Ampak tema je pa fajn.

727 km

ponedeljek, 20. oktober 2008

Tri za vikend

1. Spekla slastno torto. Recept mogoče objavim, mogoče pa tudi ne. Itak je samo variacija na temo.

2. Polhograjska Grmada je v soboto zgodaj popoldne kljub bajnemu vremenu presenetljivo prazna (beri: srečala samo kakšnih 30 osebkov na celi poti).

3. Z veliko truda sem za vikend sposobna spati celo do sedmih.

ponedeljek, 13. oktober 2008

Zakaj bi jedel droge, če se lahko bodeš z zavarovalnico

Ah, ni ga čez zadoščenje, ki ga da dobro spisan mejl, kjer upravičeno zašpecaš nesposobneže v telefonskem centru in njihove nadrejene. No, še bolj bom zadovoljna, ko (če?) bo mejl dal kakšne rezultate, ampak takole pisno nadiranje paše.

Pisanje pač da možnost, da trezno razmisliš in ubesediš, kar te matra. Velikokrat seveda ugotoviš, da travmiraš brez kakšne podlage ali da pretiravaš v svoji razkurjenosti, včasih pa ti da tudi potrdilo, da imaš prav. In tokrat imam.

(Zanimivo, kako so v svoji bazi sposobni najti mojo telefonsko številko, ne najdejo pa potrdila o plačilu, čeprav poznajo datum in številko plačila.)

Pišuka, še zdaj sem vsa na spidu. In kava, ki sem jo spila ob pol treh pri tem nima čisto nič. Res ne. Res! ČISTO RES!

sreda, 08. oktober 2008

Totarori

1. Nisem več Roza čelada. Zahvaljujoč Kolesarskemu centru Bauer, kjer so mi brez besed zamenjali hudo prezgodaj razpadajočo roza čelado, sem zdaj Bela čelada. Zimski model pač. :)

2. Dandanašnji uradnik (opa, ne, strokovno-tehnični javni uslužbenec, je jako pomembna razlika) mojega kova za vsakodnevno delo potrebuje vsaj štiri komplete uporabniških imen in gesel. In ker se to prišteje nebroju privat PIN-ov, gesel in čarobnih besed, se je po pravici bati, da strokovno-tehnični uslužbenec katerega pozabi. A sem omenila, da mora tudi hišni računalniški guru malo ugibati pri svojem administratorskem geslu?

3. Spet bi bil čas za kakšno torto. Naslednji teden mogoče?

četrtek, 02. oktober 2008

Štiri

1. Juhu, prva plača! In skoraj razumem, kako so prišli do končne cifre.

2. A bi se dalo zrihtati, da jutri popoldne ne dežuje? Pa mogoče obljubim, da se Roza Čelada potrudi, da nikogar ne nadere.

3. Kar mogoče ne bo šlo, ker mi je nekdo (najbrž čisto nenamerno) polomil zvonec na kolesu in eno leto po servisu bremze še ne škripajo.

4. Odkrila sem odličen način ogrevanja: računaš in računaš in ugotoviš, da si dal v javnost narobe preračunan podatek. (Potem še malo preračunavaš in ugotoviš, da si v prvo pravilno izračunal.) Metoda ima lahko stranske učinke. Ni za srčne bolnike in živčno-črevne. Lahko se nadomesti s klicem uporabnika, da je našel v javno dostopnih podatkih napako.

725 km