nedelja, 20. julij 2008

Noč butastih sanj #66

Bila sem na konferenci BlogHer v San Franciscu. Z mano je bila menda še ena Slovenka. Imeli so neke delavnice, kjer si se moral udeležiti kompletnega seta na neko temo, kar je trajalo celo popoldne. Tvoj problem, če te je zanimalo še kaj na kakšno drugo temo. In tako sva s to Slovenko klepetali, kako bi nama uspelo kaj malo drugače skombinirati. To je bilo ravno med uvodnim predavanjem. In so naju nadrli, kot bi šlo najmanj za klepetanje med kakšno maturo. Takrat sem že snovala, kako je še naš Blogres fajn proti tej reči. Takrat enkrat je začela moja rojakinja razlagati, kako je sem prišla zato, ker kmalu pride za celo leto (ha, to je dejansko RL oseba!) in rada peče in bi rada spoznala koga, s komer bi pekla mafine.

Nekje vmes so mi potem ukradli (uničili?) kolo.

Lotila sem se peke sirove torte. Ja, sirove, ne skutne. V skledo sem narezala kakšnih šest vrst sira, celo parmezan. Ta je bil, ko si ga začel rezati, notri najpristnejše pesine barve. Pa tudi mehek je bil kot kakšen brie. Prišel je moj roditelj, povedala sem mu za kolo in da delam torto. Niti trznil ni ob rdečem parmezanu.

Potem sem se pa po več kot 10 urah spanja zbudila. Mogoče bi si morala prepovedati ameriške pekovske bloge. Ni zdravo!

676 km

Ni komentarjev: