ponedeljek, 30. junij 2008

Plesnivi siri

Zjutraj brie, popoldne neka orehova stvarca, zdajle pa Poletje v
školjki 2. Čizi do nebes.

Sama trenutno okušam poletje prek Mure. Zebe ne.

ponedeljek, 23. junij 2008

BeeBee, pripravnica

Takole gre v 16 preprostih korakih.

1. Diplomiraš.
2. Čisto po malem se prijavljaš na kakšne razpise.
3. Prijaviš se na milijon ne-razpisov, pri čemer v glavnem niti ne dobiš odgovora.
4. Povabljen si na prvi razgovor, ki celo rezultira iz prejšnje točke. Ampak ker niti sami izpraševalci ne vedo, kaj bi radi, ni iz tega nič.
5. Še nekaj razgovorov, pri katerih v glavnem veš, da ne bo nič.
6. Prošnje pošiljaš še naprej. Vmes honorariš.
7. Povabljen si na pisni preizkus za delo, ki ti je pisano na kožo, izpolnjuješ vse zahtevane pogoje in dejansko poznaš področje. Preizkus je zahteven, a opraviš prvi.
8. Po preizkusu si povabljen na razgovor, kjer izveš, da si preizkus tudi najbolje opravil. In zato te imajo za preveč sposobnega, da bi delal za njihovo plačo.
9. Spet preizkus, tokrat za delo, podobno trenutnemu honorarnemu, le mogoče malo bolj nadležno. Spet opraviš prvi.
10. Po preizkusu greš spet na razgovor. Preživiš, ampak se ti ne sanja, kaj bo. Delo malo meji na mentalno prostitucijo, tako da te ne gane preveč, ko ne pokličejo.
11. Prijavljaš se na vse, kar približno ustreza tvoji izobrazbi in ni povsem odvratno. Hkrati sestavljaš novo rundo prijav za neoglaševane reči.
12. Povabljen si na razgovor za delo, ki je celo blizu tvoji izobrazbi.
13. Dela ne dobiš, vendar te hkrati povabijo na razgovor za neko drugo delo.
14. Izkaže se, da gre za dve službi. To seveda poveča tvoje možnosti. Vsako od dveh delovnih mest ima svoje prednosti. Vseeno je eno malo boljše.
15. Naslednji dan dobiš prijazno pisemce, da te vzamejo. Na boljše delovno mesto. :)
16. Zdaj pa še formalnosti ...

sobota, 21. junij 2008

Čokoladna torta za prav posebno priložnost

Tale tortica je nastala čisto eksperimentalno. Edini pogoji so bili: rahlo, kremasto in čokoladno. Ni se mi dalo ukvarjati s sicer preverjeno ultračokoladno torto, zato sem se šla čisto improvizacijo. Nastala je enako izvrstna torta, le dela je bilo občutno manj (kot tudi porabljenega masla, sladkorja in jajc, torej je to tako rekoč dietna torta *ahem*).

Biskvit:
4 jajca (ločiš beljake in rumenjake)
110 g rjavega sladkorja
1 + 1 vanilin sladkor
110 g moke
2 zelo zvrhani žlički kakava
žlička pecilnega praška
žlička sode bikarbone
50 g stopljenega masla
3 žlice smetane
3 žlice mrzle vode

Nadev/glazura:
100 + 100 g jedilne čokolade
1 rumenjak
50 + 200 ml smetane
vanili sladkor

1. Z električnim mešalnikom stepaš 4 rumenjake, sladkor in 1 vanili sladkor, da postane zmes svetlo rumena in kremasta.
2. Dodaš skupaj presejane suhe sestavine in dobro premešaš. Postopoma primešaš maslo, smetano in vodo.
3. Iz 4 beljakov in vanili sladkorja narediš trd sneg. Dodaš ga biskvitni zmesi in dobro, a previdno zmešaš.
4. Maso razdeliš in pečeš v dveh s peki papirjem obloženih, namaščenih in pomokanih tortnih pekačih (ø 20 cm) približno 15 minut.
5. Med ohlajanjem biskvita pripraviš nadev. Nad parno kopeljo z metlico mešaš rumenjak, 100 g čokolade in 50 ml smetane. Ko se vse lepo stopi in rumenjak zakrkne, odstaviš in mešaš naprej, da se zmes ohlaja. 200 ml smetane stepeš skupaj z vanili sladkorjem (a naj se ne spremeni v maslo). Zamešaš jo v ohlajeno čokoladno zmes, dodaš še 100 g stopljene čokolade, nato pa vse skupaj postaviš v hladilnik, da se nekoliko strdi.
5. Kremo (precej na debelo) namažeš po vrhu enega biskvita, položiš čez gornjega in torto celo temeljito premažeš s preostalo kremo. Poješ, ko zmanjka potrpljenja. Po možnosti je to po tem, ko si torto čez noč ohladil v hladilniku.


634 km

torek, 17. junij 2008

Vas

Našega carskega poštarja sem že omenjala. Včeraj ga dopoldne nisem slišala, ko je zvonil. Na poti ven sem potem v nabiralniku našla listek, da me čaka priporočena pošiljka. Eh, bo treba torej na pošto. Ampak bom vseeno pogledala pri Aniki, če ni mogoče poštar tam (dostikrat pač je). In res, zagledam najprej kolo in nato še Aleksa. In ni mi bilo treba na pošto.

Danes na poti iz trgovine. Aleks se na pločniku z nekom pogovarja. Mi pomaha s kuverto, naj pridem podpisat. Pa podpišem.

Fajn to.

(Ha, ravnokar je pa pod mojim oknom nekoga zahaklal.)

nedelja, 15. junij 2008

Le kaj bo iz tega

Mlad krompir, sveža špinača, dve bučki, četrt kile svežih šampinjonov, v zamrzovalniku pa še grah in nariban korenček. Pojma nimam, kaj bom načarala iz tega.

628 km

torek, 10. junij 2008

Povečana učinkovitost davkarije

Imela sem vprašanje za davkarijo. Vida seveda ni poznala odgovora, na spletni strani tako ali tako ni bilo najti moje situacije, zato sem klicala na lokalno izpostavo. In sem kakšnih petnajst minut poslušala njihov muzak. Brez rezultatov. Vmes sem klikala po vseh mogočih linkih na njihovi spletni strani. In čudežno sem priklikala na PDF, kjer sem v skoraj drobnem tisku izvedela, da smem oddati dohodninsko napoved (prejšnja opozorila so bila malček dvoumna in se jih je dalo tudi razumeti, da nikakor ne smem oddati napovedi). Moram seveda ne, ker bi država rada obdžala mojih 400 EUR preplačane akontacije.

In naučila sem se, kako je Davčni urad Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik učinkovita pri odgovarjanju na vprašanja občanov - tako dolgo se ne oglasijo, da človek kar sam izbrska najgloblje zakopan PDF in se poduči. Vsekakor šparovno.

ponedeljek, 09. junij 2008

Kapučino brauniji


Sestavine (količine primerne za kvadraten pekač s stranico ok. 20 cm)
Biskvitna plast:
120 g jedilne čokolade
90 g masla
2 žlici instant kave zmešani z žlico vrele vode
150 g rjavega sladkorja
1 žlička vanilijeve esence
2 jajci
65 g moke
1/4 žličke soli

Krema:
120 g kremnega sirnega namaza (npr. Tamar)
45 g masla
90 g sladkorja v prahu
1/2 žličke vanilijeve esence
1/2 žličke mletega cimeta

Preliv:
90 g jedilne čokolade
15 g masla
60 ml sladke smetane
3 žličke instant kave, zmešane z žličko in pol vrele vode

Postopek:
1. V kozici na nizkem ognju ob mešanju skupaj topiš čokolado, maslo in kavno zmes. Ko je zmes gladka, jo odstaviš z ognja. Ko se ohladi in je mlačna, vmešaš sladkor in vanilijo. Dodaš jajci in mešaš, da postane zmes gladka in svetleča. Vmešaš še moko in sol, a ne pretiravaj z mešanjem.
2. Zmes enakomerno razporediš po s peki papirjem obloženem pekaču. Pečeš na 180°C okrog 15 minut oz. toliko, da je na sredini suho (prepričaš se z zobotrebcem). Biskvitno plast popolnoma ohladiš kar v pekaču.
3. Za kremo v skledi z mešalnikom zmešaš predhodno zmehčano maslo in sirni namaz. Dodaš sladkor v prahu, vanilijo in cimet in mešaš, da postane zmes povsem enotna. Kremo razmažeš po biskvitu in vse skupaj postaviš v hladilik, da se krema strdi (traja kakšno uro).
4. Preliv pripraviš v ognjevarni posodi v mikrovalovki (v nekaj intervalih) ali nad parno kopeljo. Čokolado, maslo, smetano in kavno zmes skupaj greješ in mešaš, da se povsem zlije skupaj. Preliv ohladiš na sobni temperaturi, nato pa ga previdno premažeš čez kremo. Spet gre vse skupaj v hladilnik, tokrat za vsaj 3 ure.
5. Še kar v pekaču narežeš izdelek na kakšnih dvajset kosov. Serviraš tolerantnim na kofein (ali pač tvegaš nekontrolirano odbijanje osebkov od sten stanovanja).

(Aja, pa od danes zjutraj imam že dve častni nečakinji.)

nedelja, 08. junij 2008

Možgani zahtevajo cuker!

Resno razmišljam o tehle braunijih. Navsezadnje mora Odjemalecčokoladnetorte nadoknaditi še kakšen milijon kalorij od včeraj. Bom razmišljala še naprej. :)

617 km

četrtek, 05. junij 2008

Tri

1. Te dni imam od Odjemalcačokoladnetorte izposojeno njegovo nekdanjo strašno fensi tekaško igračko. Preden sem jo včeraj zagnala, sem morala najprej poklicati tehnično pomoč (Odjemalca). Toliko o tem, da se mi je igrača prvič, ko sem jo videla, zdela simpl kot Nokia.

2. Sicer si znam pa tudi pajkice in spodnjice obleči narobe. Prve spredi-zadi (opazila nemudoma), druge insajd-aut (opazila šele čez uro ali dve).

3. Sem rekla, da je luknja v dlesni tokrat bistveno manjša kot zadnjič? Ha! Tako samo izgleda, v resnici pa je kot kakšno kraško brezno: na površini majhna razpoka, spodaj pa cela Postojnska jama. Ampak ne boli, celi najbrž se (tokrat se sploh ne sekiram zaradi tega) in sploh.

610 km

torek, 03. junij 2008

Kot bolan srat

Tako se zdajle odpravljam teč. Temperature so ugodne, čudežno sem se zgodaj zbudila, lačna sem zmerno in bi se zadovoljila s pol banane za začetek.

Ampak meni se ne da. Čeprav sem se zbudila, sem precej zaspana. Pa zebe me.

Eh.

ponedeljek, 02. junij 2008

Itak grem

Saj sem rekla, da se bom prijavila. Tako ali tako bom tistega dne po vsej verjetnosti tekaška vdova (in tudi utrujena iz same solidarnosti).

Se vidimo torej na Blogresu.

nedelja, 01. junij 2008

Skoraj sončarica

1. Na soncu mi je bilo vroče, v senci so me žrli komarji. Kompromis: malček opečena in kar lepo popikana.

2. Skuhala sem prav božanske tirolske špinačne cmočke.

3. Če se po popoldanskem dremežu zbudiš šele ob pol devetih zvečer, si opolnoči še buden.

603 km