nedelja, 16. marec 2008

Noč butastih sanj #65

Bili smo na sistematskem pregledu. Menda sošolci iz osnovne šole, recimo iz drugega razreda. Samo da so bili tudi nekateri, s katerimi sem v šolo hodila šele v šestem. Pa ni važno, ker smo bili že "veliki", dogajalo se je namreč zdaj.

Za pregled sem izvedela tik pred zdajci. Ampak sem imela še nekaj časa, preden sem bila zmenjena s svojo roditeljico v mestu, zato se nisem sekirala. Blazno me je tiščalo lulat, kar pa je bilo v bistvu čisto fajn, ker naj bi itak dali tudi vodo.

Potem smo pa čakali. In čakali. In nekakšen test sluha so na vsakem izvajali kar v hrupni čakalnici. In smo čakali še naprej. Mene je vedno bolj tiščalo lulat (v resnici me je malo manj), čas pa je tudi neizprosno lezel naprej in morala sem sporočiti mami, da me ne bo. Telefona nisem imela, zato sem prosila sošolca, da mi ga posodi za en SMS (mimogrede, na tega sošolca sem spet naletela pred par leti v zvezi z nekimi prostovoljskimi zadevami). Z nekaj nejevolje ga je le izpustil iz rok, jaz ga pa nisem znala uporabljati. Bil je blazno kompliciran: miniaturni knofi so bili razporejeni kot na računalniški tipkovnici.

Menda mi je tipkanje potem steklo, možgani so pa rekli, da je mehur goden za praznjenje, zato so me zbudili in poslali na stranišče.

486 km

3 komentarji:

Tomi pravi ...

Si ti malo zanemarila tek ali se samo meni zdi?

BeeBee pravi ...

Bila je kombinacija gnile pete, ki se je oglasila po vsakem malo daljšem sprehodu, in začasne spremembe lokacije, ki ni omogočala primernih razdalj za mojo upadlo kondicijo.

Zdaj smo spet na konju.

Mayhem pravi ...

Js sm pa sanjal eno sošolko iz osnovne šole.. se nisva videla že leta.. svašta.