ponedeljek, 31. marec 2008

Fej in fuj!

Ogabno, kako dobro se počutim kdaj po teku. Res, mislim, da se mi je to začelo dogajati šele v zadnjih mesecih. Okej, saj sem se tudi kdaj prej zdela sama sebi strašno fajn, ker sem premagala lenobo in to, zdaj je pa malo drugače - kot bi spila preveč kofeta. *boing* No, res sem pojedla malo več torte, ampak vseeno ne obsceno veliko. Navsezadnje mi je tako predpisal sam Odjemalecčokoladnetorte/trener. Ta pa že ve, če je včeraj pretekel 61,35 km v šusu (in je danes še sposoben hoditi).

Je pa hecno, kako različno se folk napravi za tek pri sončnih in mogoče rahlo vetrovnih 16 °C. Dolge pajkice + majica + anorak. Dolge pajkice + majica + flis. Ultrakratkegaćice + majica brez rokavov. Dolge pajkice + kratki rokavi. 3/4 pajkice + kratki rokavi. Glavno, da sem se zdela sama sebi v 3/4 pajkicah in dolgi švicmajčki edina primerno oblečena.

510 km

Belo- in črnočokoladna torta z višnjami

Eksperiment je uspel, priložnost je bila (500 km pa le ni kar tako), sem bila pa malo pozabljiva. Takole gre torej tole.

Za torto s premerom 20 cm potrebuješ:
100 g bele čokolade
240 ml mleka
170 g rjavega sladkorja
3 jajca
225 g moke
slabo žličko sode bikarbone
dober ščep soli
120 g masla
225 g belega sladkorja
žličko vanilijeve esence (lahko pa tudi vrečko vanilijevega sladkorja)
skodelico zamrznjenih višenj (20 - 30 komadov)

Za kremo/glazuro pa še:
225 g jedilne čokolade
ščepec soli
lonček kisle smetane (menda 180 g)

Postopek:
1. Nad parno kopeljo skupaj segrevaš belo čokolad, rjavi sladkor, tretjino mleka in en rumenjak. Mešaš, dokler ni vse skupaj lepo gladko (torej da se čokolada stopi) in se nekoliko zgosti. Pustiš, da se zmes ohlaja.

2. Skupaj preseješ moko, sodo bikarbono in sol in pustiš zmes čakati.

3. Z mešalnikom penasto umešaš maslo (ali margarine, če ne gre drugače) in beli sladkor. Eno po eno vmešaš dve celi jajci in še beljak, ki je ostal pri prvem koraku. In še vanilijo.

4. Masleni mešanici izmenično po delih dodajaš zmes iz moke ter preostalo mleko, pri čemer začneš in končaš z moko.

5. Zdaj dodaš beločokoladno zmes in lepo zmešaš.

6. Maso razporediš v dva tortna pekača (ali pa pečeš v dveh rundah), obložena s peki papirjem. Enakomerno po testu razmečeš še višnje. Pečeš na 150 °C kekšne pol ure, toliko da je v sredini zapečeno. Potem pustiš, da se biskvit ohladi.

7. Za kremo nad parno kopeljo stopiš jedilno čokolado. Odstaviš z vročine in primešaš kislo smetano in ščepec soli. Pustiš, da se malo ohladi.

8. Na servirnem krožniku najprej premažeš eno plast biskvita s tretjino kreme. Nato nanjo položiš še drugo plast in torto premažeš po vrhu in ob strani.

Rezultat, če v eno plast biskvita pozabiš dati višnje, je tole:



503 km

četrtek, 27. marec 2008

1234

1. Kupovanje kavbojk, ko se počutiš še posebej buhtljasto, ni prav razvedrilno.

2. Preča na drugi strani se odlično obnese.

3. Dojela sem čar čokoladnih zajcev: po veliki noči jim cena kar konkretno pade in zelo solidno Lindt čokolado dobiš tako rekoč zastonj.

4. Peče se mi. In tokrat se ne izmažem samo s kruhom. S police me namreč prav zapeljivo gleda tortni model. (Presenetljivo ta točka niti nima kakšne močne povezave s težavami v prvi.)

497 km

četrtek, 20. marec 2008

Jajcanje

Ravno sem Mercatorju poslala prav prijazno (em, no ...) pritožbo, kjer sem se prav konkretno jajcala glede - jajc! Sem pa to krasno pritožbo pozabila shraniti. Pa ni važno. Vežno je, da se v naši štacuni po novem dobi samo še Mercatorjeva jajca po 10 komadov. Nič manj, nič ne-Mercatorjevega. Pih!

491 km

nedelja, 16. marec 2008

Noč butastih sanj #65

Bili smo na sistematskem pregledu. Menda sošolci iz osnovne šole, recimo iz drugega razreda. Samo da so bili tudi nekateri, s katerimi sem v šolo hodila šele v šestem. Pa ni važno, ker smo bili že "veliki", dogajalo se je namreč zdaj.

Za pregled sem izvedela tik pred zdajci. Ampak sem imela še nekaj časa, preden sem bila zmenjena s svojo roditeljico v mestu, zato se nisem sekirala. Blazno me je tiščalo lulat, kar pa je bilo v bistvu čisto fajn, ker naj bi itak dali tudi vodo.

Potem smo pa čakali. In čakali. In nekakšen test sluha so na vsakem izvajali kar v hrupni čakalnici. In smo čakali še naprej. Mene je vedno bolj tiščalo lulat (v resnici me je malo manj), čas pa je tudi neizprosno lezel naprej in morala sem sporočiti mami, da me ne bo. Telefona nisem imela, zato sem prosila sošolca, da mi ga posodi za en SMS (mimogrede, na tega sošolca sem spet naletela pred par leti v zvezi z nekimi prostovoljskimi zadevami). Z nekaj nejevolje ga je le izpustil iz rok, jaz ga pa nisem znala uporabljati. Bil je blazno kompliciran: miniaturni knofi so bili razporejeni kot na računalniški tipkovnici.

Menda mi je tipkanje potem steklo, možgani so pa rekli, da je mehur goden za praznjenje, zato so me zbudili in poslali na stranišče.

486 km

sreda, 12. marec 2008

Zobarka je rekla

Spodnji osmici bi morali ven. Pa še čisto zdravi sta. Ampak najbrž ne bosta več rasli, zato ju bo še naprej težko čistiti, in tako bosta zgnili. Je pa veliko lažje ven potegniti zdrav zob kot gnilega. Ovbe!

A gre kdo namesto mene? Ali pa bi mi kdo rad razložil postopek naročanja na pregled in potem verjetno puljenje na Stomatološki kliniki?

nedelja, 09. marec 2008

Za valentinovo, osmi marec in PMS

Odjemalecčokoladnetorte mi je očedil (in nasploh totalno opral) od mačke pobruhano Svenovo torbico. Menda so bili briketi v pretiranih količinah. To je vsekakor ljubezen. Pranje, ne briketi.

sobota, 01. marec 2008

Piha

Včeraj sem v vsej naglici pozabila povedati, da grem v Prekmurje. Lep sobotni pozdrav iz Sobote torej. Kar konkretno piha.