torek, 27. november 2007

Skutni polžki s cimetom

Potrebuješ:
30 g masla
eno jajce
nekaj žlic rjavega sladkorja
žlico medu
dve žlički cimeta
dve žlici skute
1 zavitek zamrznjenega listnatega testa (500 g, dva kosa)
malček moke

Zmešaš prvih šest sestavin, le da namesto celega jajca porabiš samo polovico (vmešaš v skodelici in razdeliš). Nato razvaljaš odtaljeno testo, namažeš nadev in zviješ kot potico. Da vse skupaj bolje drži, priporočam, da pred zvijanjem zgornji rob testa namažeš z jajcem. Potičko potem narežeš na 2-3 cm debele rezine, ki jih razporediš po pekaču. Premažeš jih z ostankom jajca, potreseš z malo sladkorja in pečeš pri 200°C 15 minut.

Endvaskorajtristo

1. Trnovo je v bistvu vas. Zadnjič je recimo nek starejši gospod blagajničarki v trgovini na ves glas razlagal, zakaj je kupil sol. Da ima na podplatu bradavico, ki noče in noče stran, in da mora zato pač vse skupaj namakati v slani kopeli.

2. Sošolca iz osnovne šole, s katerim nisem govorila že več kot 12 let (pa tudi prej ne kaj dosti), sem včeraj v temi spoznala le po načinu hoje. Hecno.

297,5 km

nedelja, 25. november 2007

Note to self 11/2007

Battery charger works better if you plug it in.

A niso šlogali veliko slabšega vremena ta vikend?

Enivej, meni je bil konec tedna prav všeč. Za izlet v Hišo eksperimentov sva izbrala ravno pravo uro, torej nekaj pred peto popoldne. Ob petih se namreč Žani, Maji in Filipi skupaj s svojimi zdolgočasenimi starši spokajo na "dogodivščino" in takrat lahko celo sam izvedeš katerega od eksperimentov, ne da bi se kakšen pamž rinil zraven.

Kolikor je tale Hiša fajn, pa žal ni bristolski Exploratory (opa, tale se je pa močno spremenil, odkar sem bila tam, zdaj je Explore-At-Bristol) ali oulujski Tietomaa. Ima čisto premalo prostora.

292,5 km

torek, 20. november 2007

MSCB Pop Stars!

Po lansiranju (glej sajdbar) Fredyja Milerja med zvezde slovenskega glasbenega neba je čas za nadaljevanje moje škodljive kariere. Predstavljam vam Amy, kitajsko kraljico.

Hvala, Keks.

ponedeljek, 19. november 2007

Paševa ;)

Namreč jaz in javna razsvetljava. Ravno ko sem segla po stikalu namizne luči, so se zunaj prižgale ulične svetilke.

nedelja, 18. november 2007

Zimske radosti #2

Mogoče sem to že omenjala ...

Ne glede na vreme imam ponoči rada odprto okno. Navajena sem na mraz in na hrup mimo vozečih avtov in ropot mimo hodečih petk. Še cerkev me ponavadi ne gane preveč. Me pa gane verglanje parkiranega avtomobila direktno pod mojim oknom. Pozimi to lahko traja in traja.

No, tokrat pravzaprav ni bilo to: avto je vžgal, ampak potem je bilo treba pohoditi (nedovršna varianta tega glagola?) plin, dokler ni pripeketal še sopotnik, in je avto končno odpeljal. Se mi zdi, da marsikdo sploh ne pomisli, da v nedeljo ob 6h zjutraj v strnjeni stanovanjski soseski kdo še spi.

275 km

sobota, 17. november 2007

Zimske radosti

Najprej me je celo dopoldne srbela desna nosnica, in to od znotraj. Pa je bila povsem čista. Potem sem se popoldne pogledala v ogledalo in na robu nosnice opazila flekec. Kar ni hotel stran, čeprav je izgledal preproste prašne sorte. Sem še malo bolj pogledala in je izgledalo kot kakšna podplutba, taka fina rdeča, kot pijanski nos (samo da je bilo pri meni to samo pol kvadratnega centimetra). Kako fašeš podplutbo na nosu, če se vanj nisi prav pošteno kresnil? In take minimalne podplutbe ne zatekajo, kolikor se spomnim.

Ena od možnih variant se mi zdi ozeblina. Tekanje pri par stopinjah nad nulo torej pusti posledice. Naslednjič (danes?) si nos torej oblečem - v famozno zeleno kremo (sem na Finskem nabavila nove zaloge, ha!).

Hm, njuška spet srbi. Saj take ozebline (najmanj hude sorte) srbijo, ko se zdravijo, ne res? (Ja, se zavedam, da mogoče sploh ni ozeblina. Navsezadnje je bilo nad nulo in sem tekla in me pravzaprav sploh ni zeblo. Nemogoče pa ni.)

270 km

sreda, 14. november 2007

Tradiconalna čokoladna torta

1. Nad parno kopeljo skupaj segrevaš 115 g čokolade, 200 g rjavega sladkorja, 90 ml mleka in en rumenjak. Mešaš, dokler ni vse skupaj lepo gladko (torej da se čokolada stopi) in se zgosti (rumenjak zakrkne). Pustiš, da se zmes ohlaja.

2. Skupaj preseješ 240 g moke, žličko sode bikarbone in pol žličke soli in pustiš zmes čakati.

3. Z mešalnikom penasto umešaš 140 g masla (ali margarine, če ne gre drugače) in 240 g belega kristalnega sladkorja. Eno po eno vmešaš tri jajca.

4. Masleni mešanici izmenično po delih dodajaš zmes iz moke in 180 ml mleka, pri čemer začneš in končaš z moko.

5. Zdaj dodaš čokoladno zmes. Zmešaš bolj za silo, toliko da ne ostane kakšen čisto bel ali rjav kos.

6. Maso razporediš v dva tortna pekača (sama sem uporabila, kar imam, torej 24-centimetrski premer), obložena s peki papirjem. Pečeš na 180 °C 15 do 20 minut, toliko da je v sredini zapečeno. Potem pustiš, da se biskvit ohladi.

7. Za kremo nad parno kopeljo stopiš 225 g čokolade. Odstaviš z vročine in primešaš 180 g kisle smetane in ščepec soli. Pustiš, da se malo ohladi.

8. Na servirnem krožniku najprej premažeš eno plast biskvita s tretjino kreme. Nato nanjo položiš še drugo plast in torto premažeš po vrhu in ob strani. Lahko se greš umetnika in packaš, kot sem to počela jaz:



9. Sužnja naženeš, da pomije vso umazano posodo.

Uganka

Pečem torto. Ker še nisem zajtrkovala, se nisem mogla upreti oblizkom. Kdaj me bosta torej začeli matrati soda bikarbona in surova moka? (O surovih jajcih raje ne bi.)

ponedeljek, 12. november 2007

Noč butastih sanj #63: volilni edišn

Bile so volitve. Dobili smo dva glasovalna listka v velikosti vabila na volitve. Eden je bil za glasovanje za predsednika, ki mu nisem posvetila prav dosti pozornosti. Drugi listek je bil za tri referendume naenkrat. To je izgledalo kot tabela s tremi vrsticami (vsaka za en referendum), kjer je bila v prvem stolpcu zaporedna številka, drugi stolpec je bil prazen, v tretjem stolpcu je pisalo ZA, v četrtem PROTI, potem je bilo pa še nekaj stolpcev nakladanja.

Težave mi je povzročal tisti drugi, prazni stolpec. Vanj naj bi volivec namreč sam napisal ustrezno referendumsko vprašanje (pa ne da bi se ga izmislil, samo natisniti se jim ga ni dalo). Je bil pa problem - referendumska vprašanja so ponavadi dolga kot ponedeljek, tukaj je bilo pa prostora ravno za kakšne tri besede. Volilna komisija, ki sem jo zasliševala, kako je s tem, ni bila v pomoč.

Potem se je začela pa mačka daviti z dlako in me zbudila.

petek, 09. november 2007

Javljanje

1. Flonidan S je moj novi najboljši prijatelj. V zaprašeni (?) postelji, kjer sem prej ves čas smrkala in kihala, zdaj spim kot dojenček.

2. V šoli (pa gimnaziji pa na faksu) so nas učili, da ima Prekmurje najmanj padavin pri nas. Ob zadnjih štirih priložnostih, ko sem bila tukaj, je vedno vsaj en dan prav pošteno lilo.

3. Čeprav prekmurščino že kar lepo razumem, moram še vedno prav pošteno razmisliti, ko slišim besede prt, blazina in podobno. Prt ni prt in blazina ni blazina.

torek, 06. november 2007

Volja je bila močna švoh in telo prav tako

Ampak sem se vseeno spravila na en tekec. Čeprav sem šla blazno počasi in srce niti slučajno ni trpelo, sem skoraj spustila dušo. In zdajle sem zmatrana, kot bi pretekla vsaj pol maratona (ne da bi vedela, kako to točno je), lačna sem pa za štiri, čeprav sem se po teku skoraj perverzno nažrla.

Mnja, to pa dobiš, če greš namesto na zaresne volitve na predčasno glasovanje. Tisti labirint v občinski kleti me je izčrpal.

259,5 km

ponedeljek, 05. november 2007

Tšaj

Načelno me razni čaji nikoli ne zadanejo, za pravi zadetek moram spiti kofetek. Vseeno se čajčkom proti večeru izogibam, ker nikoli ne veš.

Prejle sem skuhala en švoh čajček, jasminov zeleni.

*bounce*

*poskok*

*odboj*

Zakaj sem delo, ki sem ga packala 10 dni, spackala pred nekaj urami? Zdajle bi spisala kaj še posebej bistrega.

*boing*

V bistvu bi morala delati

1. Tršica za zgodovino iz osnovne šole ima še vedno isti glas kot včasih. Sem jo srečala na pošti.

2. Koliko kock posušenega kokosa še lahko velja za posladek po kosilu?

3. Danes se mi ves čas zdi, da je torek.

255 km

petek, 02. november 2007

Točke postajajo standard

1. A je res tako težko uporabljati žmigovce?

2. Danes sem odkrila, kje je v Ljubljani ukrajinska ambasada.

3. Trska pod nohtom ni posebej prijetna reč.

249 km