sreda, 31. oktober 2007

Spet 3

1. Ena blazno čudna beseda: odpadki. EDIT: smeti tudi, še posebej sklanjane.

2. Prejle sem na tevejčku hotela odpreti nov zavihek. Zaskrbljujoče?

3. Imam idejo za jako preprosto računalniško igrico arkadne sorte. A kdo kupi?

244 km

ponedeljek, 29. oktober 2007

Imam občutek, da bo marsikateri tekaški bloger (ali blogerski tekač?) zdaj nehal utrujati s tekaškimi temami, zato nudim nujno dozo

With a nod to Hirkani :)

Zaradi sile razmer sem šla danes tekat v temi (okej, ne bi mi bilo treba iti, ampak če grem vsak drugi dan, je stokrat manj naporno kot dvakrat na teden ali še manj). V mestu to niti ni taka huda reč, Trnovo, Prule in Kolezija pa tudi ne slovijo kot kakšne posebej nevarne soseske ob šestih zvečer. Družbo mi je delal Bill (nekje okrog kvantne fizike) in sva lepo počasi šla. Čas ni ravno omembe vreden, je pa res, da se (po navodilih trenerja) nisem pretegnila.

V glavnem - premagala sem temo. Hm, je pa res, da bi se po današnji trasi v temi zlahka sama tudi sprehajala. Pa okej, vseeno to pomeni, da sem našla primerno nočno traso, kar je za zimo skoraj nujno. Na Rožnik, kjer po maratonu menda ni več kolon, si pa v temi še ne upam, ker sem reva.

239,5 km

Noč butastih sanj #62

S skupino ljudi, s katerimi sem se menda bežno poznala, smo potovali po Madžarskem. Bili smo v nekem mestecu nekje blizu slovenske meje, od koder pa smo se v iskanju meje odpravili v napačno smer. Znašli smo se na manjšem letališču, čeprav sem jaz že zdavnaj prej ugotovila in objavila, kje točno smo šli narobe. Pa smo se na letališču ustavili in se okrepčali. Ugotovila sem, da je to tisto letališče, kjer se je nekoč izgubil tudi moj sošolec R. (ali je bil eden od Francozov, ki sem jih spoznala na Finskem).

Raziskovalni duh mi ni dal miru, zato sem šla do glavne ceste, ki je peljala mimo letališča in pri bližnjem križišču je bila tabla za Hodoš. Čeprav smo sprva ciljali na nek drug mejni prehod, sem bila kar vesela, da bomo šli lepo naravnost. Itak smo bili samo en kilometer stran.

(Za te sanje je pa krivo to, da se še nikoli, ko sem bila na Madžarskem z avtom, nisem vrnila v Slovenijo čez isti mejni prehod kot sem odšla, čeprav je bil namen tak. Enkrat je bilo to celo v eni geografski odpravi.)

sobota, 27. oktober 2007

Super duper učinkovita

Učinkovito in povsem neplanirano sem kupila zelo navadno belo spodnjo majčko. Nadaljevala sem z uspešnim nakupom darilca za svojo svakinjo in posteljnine zase. Potem sem doma zelo učinkovito počivala, kuhala in delala, se spravila na en kratek in počasen tek (po navodilih trenerja). Doma pa pod tuš in na hrano. Nato sem jako učinkovito v ogabno gužvastem City Parku kupila še čevlje (kakršne sem že dolgo iskala) in zdaj se čudim, kako učinkovita sem bila danes pri praznjenju tošla. Mnja.

234,5 km

Čas niti ne beži

Tole sem snovala včeraj zvečer, ko nisem mogla zaspati. Ta navada snovanja postov pred spanjem bi bila čisto okej, če ne bi večine pozabila. Enivej ...

Včeraj smo se dobili d-jevci, ki smo leta 1999 končali Gimnazijo Bežigrad. Minilo je torej osem let in pravzaprav smo vsi še zmeraj enaki. To me je malo presenetilo. Saj sploh ne vem, zakaj točno. Gotovo smo se v tem času vsi nekoliko spremenili. Vendar na zunaj tega niti ni opaziti. Kakorkoli obrnem, we turned our pretty well, se mi zdi.

Ampak današnja mladina ...

petek, 26. oktober 2007

3

1. Preskočila sem priložnost ob pretečenih 200 km, da si omislim kakšno nagradico. Itak se nisem spomnila nič pametnega. Zdaj ciljam na 300. Predlogi? (Za 100 km sem si omislila nov športni modrc in tudi sicer sem trenutno tekaško čisto zadovoljivo opremljena.)

2. Iz višenj so potem nastali mini štrudli. Ni jih več.

3. Spet se mi peče. Kakšna torta bi lahko bila. No, še par tednov počakam pa bom celo imela izgovor za peko.

230 km

nedelja, 21. oktober 2007

Kako sem šla na volitve

Za začetek sem ponoči spala z najbolj domačijskim od kandidatov. No, Odjemalecčokoladnetorte si je nadel prečudovito zeleno majico (Klemen, to žal pomeni, da majica ni več na voljo). Sledilo je lenobno dopoldne s tekaškim premorom, temu pa slastno in nič kaj domačijsko kosilo s slavnostnim volilnim posladkom v obliki kosa čilijevega Lindta. Po prijetnem popoldanskem dremežu je bil čas, da se Odjemalec spoka na delo, jaz pa po poteh svoje mladosti, torej v OŠ Trnovo, na volitve.

Opa, na poti srečam, kot se za takšno pot spodobi, prijateljico iz mladih let. Jako fino sva se pomenili (mimogrede, skupna znanka iz sosednjega bloka je menda v 6. mesecu nosečnosti). Sama sem pri tem malo zmrznila (božja kazen za to, da grem volit v trenirki), mi je pa zato toliko bolj prijalo toplo okolje volišča (izvajalka vzporednih volitev za RTV Slovenija je pred vhodom v šolo zmrzovala).

Potem sem pa volila, na poti domov pred KUD-om videla še Slona (ali je bil Sadež?) in zdaj nestrpno čakam rezultate (še bolj pa kakšen krajček potičke, ki se ima v kratkem speči pri nas doma).

219 km

četrtek, 18. oktober 2007

sreda, 17. oktober 2007

Žužkoslovci, pozor!

Pajkov se ne bojim. Ampak tale hudič je pa prilezel na mojo glavo in mi potem padel v naročje. Kje sem ga snela, mi pa nikakor ni jasno. Na balkonu danes še nisem bila.

Žužkoslovci mi pa lahko poveste, kakšna zverina je tole. Slika ni posebej ostra, ker pajkec ni bil preveč kooperativen.

torek, 16. oktober 2007

Čas beži ali nekaj takega

Po petih(?) letih se spet obeta srečanje ob obletnici mature. Ni ravno obletnica, ker smo vsi lepo maturirali v pomladanskem roku dolgih osem let nazaj, ampak okej. Je svojevrsten dosežek, da sem tokrat za srečanje izvedela več kot 10 dni pred dogodkom, namesto isti dan, kot se je to zgodilo nazadnje. Pa čeprav je zdaj vabilo priletelo med spam na hotmailu.

Pred petimi leti smo bili še vsi študentje, oz. ni imel nihče kake blazne službe, moža/žene in/ali otrok. Zdaj je fensi službic, blaznih akademskih uspehov in družinic že kar nekaj. Hecno, ker se mi - razen redkih izjem - ni zdel nihče posebej ambiciozen na katerem od teh področij.

ponedeljek, 15. oktober 2007

Spet je bil kinč nebeški

Bil je že skrajni čas, da Odjemalecčokoladnetorte doseže nov rekord. Čeprav je (tudi po hribih) pretekel že en kup kilometrov, ni bil pa še nikoli nad 2000 metri. Za primeren jesenski cilj smo - kot še množica drugih, ki pa so večinoma prispeli za nami - izbrali Debelo peč. In bili smo dobro pripravljeni, saj smo se oborožili s sirom za kavke.

Enivej, bilo je lepo, macesni so v zadnjih vzdihljajih rumenja, slikati se mi pa ni dalo kaj dosti. Tukaj je torej ena kavka. Mogoče prav tista, ki je odnesla velik kos sira, ki sem ga odložila na skalo zraven nahrbtnika, ko sem se na vrhu preoblačila.

četrtek, 11. oktober 2007

Višnje

V zamrzovalniku se mi že od junija valja kakšne pol kile višenj (brez koščic). Z idejami, kako naj jih porabim v (po vsej verjetnosti) peki, na dan!

ponedeljek, 08. oktober 2007

Prekmurske kuriozitete

Res so hecni ti kraji. V trgovini z razno avtomobilsko opremo (opa, zadnji izpušni lonec za stoenko imajo na zalogi!) domuje tudi kobilica.


Zelencem pa ni konca. Tale žabjega prepričanja se je nalepil kar na zunanjo stran rolete:


Drugače je pa voda v Termah 3000 še vedno fajn, nafta (voda v črnem bazenu) še vedno skoraj pretopla, govorica meni še vedno pogosto nerazumljiva, sladoled pri Winterju v Murski Soboti še vedno po 50 centov na kepico, Murska Sobota pa še vedno fascinantno bogato založena s trgovskimi centri. Aja, pa v Puconcih prekopavajo/gradijo center za ravnanje z odpadki:

nedelja, 07. oktober 2007

Ajmbek!

Samo pretečene kilometre naračunam zdajle, ostalo pa enkrat drugič spišem. Namig: spet sem zasledovala prekmursko zverjad.

213,5 km