sreda, 15. avgust 2007

Noč butastih sanj #60

Ojej. Sploh ne vem, če bi povedala, ker sem reagirala kot bi me dajal zverinski PMS. No, ja.

Torej, na davčni napovedi svojih staršev sem opazila, da so lani kupili hišo na Pagu. In potem sem naredila celo dramo iz tega, ker mi ni nihče povedal. Pa naj bi bilo od takrat že več kot leto. In potem so mi dajali random odgovore, ki niso imeli veze z mojimi "očitki". Recimo, da je prejšnjo zimo tam skupaj padlo 170 cm snega (yeah, right). Zraven smo vsi zobali Pocket Coffee.

Potem sem še malo travmirala in se šla v sobo pripravit za šolo. V sobi je bila tema, luči pa izgleda nisem znala prižgati. Prav bom pa s telefonom posvetila na urnik, da vidim, kaj me čaka ta petek (ja, petek je bil menda). In res posvetim s telefonom na - prav ta telefon. Vidim, da me čaka sporočilo. To se glasi: "Veseli bi bili, ce bi se nam pridruzila [nemekje] ob pivu in vinu [naprejsepanespomnimvec]."Druščina, ki bi me bila tako vesela, drugače ni ravno pivskovinska. Sem pa sporočilo v luči trenutnih travm ignorirala in gruntala, če ni mogoče prepozno, da pokličem Odjemalcačokoladnetorte, on bi me že znal pomiriti.

Potem me je pa srečala pamet/budnost.

169 km

Ni komentarjev: