sreda, 16. maj 2007

Nč ne vidm!

No, ni tako hudo, se pa dobro sliši.

Ponoči, ko sem bila lično zapakirana v dekico, se je koža med mojim levim očesom in obrvjo naključni komarki razodela kot idealno pristajališče in okrepčevalnica. In ker gre zame in moje telo, ki se z ganjenostjo spominja otroštva, ko sem bila vsako poletje cela bulasta in pol časa tudi slepa, ker je tako rado otekalo po pikih krvosesov, in je očitno prišel čas za obujanje tradicije, izgledam danes na levo oko vsa začudena. Oteklina je porinila obrv navzgor, malo pa ovira tudi veko pri odpiranju.

(Levi komolec je pa zdaj idealen za komolčenje v kakšni vrsti. Hmm, danes imam res plan iti na referat...)

Ni komentarjev: