ponedeljek, 30. april 2007

Prehlada je menda konec

Zbudila sem se ob 4.20, se potem še nekaj trudila zaspati nazaj, a brez uspeha. Kofetek zaužit nekaj pred osmo, zadel je pol ure kasneje, ko sem iz menjave vrečke za smeti v košu v trenutku prešla na pucanje preproge. Ta je zdaj v paci, jaz grem pa k Irki balkon zalit. Pa mogoče potem laufat, če kofein ne popusti. Jiha!

nedelja, 29. april 2007

BeeBee, pekarna in kejtring

Tisti difference, ki ga je naredil petkov sprehod ni bil samo pri meni. Ker je sprehod pomenil tudi nesebično deljenje v beljakovino zavitih kosov DNK (to so virusi, če se kdo ne spomni več srednješolske biologije), sem morala danes vsaj malo omiliti posledice (pišuka, se me pa bere kot reklamo za kakšno zavarovalnico). Torej sem s polnimi vrečkami dobrot (peklo se je!) odbiciklirala na kraj zločina. Darovi so bili lepo sprejeti in mislim, da mi bo mogoče še kdaj dovoljen kakšen sprehod na drugo stran centra.

77 km

četrtek, 26. april 2007

Proč z jamranjem!

Pogostost klicajev v naslovih postov v zadnjem času je rahlo zaskrbljujoča, ampak pustimo to...

Torej, vsake toliko se moja glava skrči na normalno velikost in lahko grem skozi vrata. Zdajle je eno tako obdobje. Sledi mu pol ure kihanja in nato še pol ure nekontroliranega kapljanja iz nosu. Ampak osredotočimo se na tisto obdobje, ko se počutim dokaj v redu in me celo prime in pomislim, da bi lahko tekla.

(Odjemalecčokoladnetorte ima srečo, da nocoj dela, kajti menda te dni smrčim.)

Trpim!

Naša srednješolska profesorica fizike je bila prava pojava. Po postavi in tudi sicer. Ni bila kakšen zgled prijaznosti in posebej hudo je bilo, kadar so jo matrali sinusi. Takrat ni predavala (juhu!), je pa veliko raje spraševala (ne juhu). To je bilo menda veliko manj naporno.

Okej, predavala jaz zdajle res ne bi, ampak tudi spraševala ne bi ničvednih (ali pa napiflanih) dijakov. Glavo bi lepo položila na mizo in zaspala. Dejansko prakticiram posteljno varianto te terapije. Problem je samo, da se vsake toliko zbudim, ker teče iz nosa ali pa iz ust (I'm all about style and stuff).

Se mi zdi, da danes spet ne bom tekla.

sreda, 25. april 2007

Ujel me je

Že dobro leto nisem bila pošteno prehlajena, pa zadnjič tudi ni bilo posebej hudo (če izvzamemo, da sem morala po cele dneve poslušati nek ne pretirano zanimiv seminar). Tokrat komaj požiram in, kar je najhujše, posušene kokosove kockice, ki mi jih je prinesel Odjemalecčokoladnetorte, sploh nimajo pravega okusa.

PS: Pa pičil me je prvi komar. Ali pa štirje šest. Toliko imam zdaj flekov. Juhu zame!

torek, 24. april 2007

Noč butastih sanj #56

Spet sem sanjala, da sem sanjala. Bizarno do konca in vesela sem bila, da so bile samo sanje. Potem sem se pa zares zbudila. Hudiča, podzavest je ena čudna reč.

ponedeljek, 23. april 2007

run beebee run*

Za današnjih šest kilometrov si zaslužim pa kolajno. Mogoče je nespametno, da grem laufat v najhujši pripeki, ampak ker dobro poznam svojo lenobo, vem, da je treba izkoristiti vsak še tako skromen košček volje. In tako sem šla ob 14:30. Brez kape bi me pobralo že po 500 metrih. Aja, pa čas od četrtka sem popravila za minuto in pol. Kar sploh ni kar tako.

Res bom morala začeti teči zvečer. Ne samo da me bo sicer kap, tudi jako neprivlačen vzorec bom imela po ramah.

*naslov prispeval tomaž

73 km

Na tekočem

Naša trgovina je na poti, ki jo srednješolci z Aškerčeve prehodijo, ko gredo s telovadbe v Partizanu nazaj v šolo. In ker je to ravno prikladno v času malice, se mladež seveda ustavi in napolni štacuno s svojo nadležno prisotnostjo in za nekaj kilometrov podaljša vrsto pri kruhu, pri blagajnah pa ni dosti bolje.

Občasno se zgodi, da se v trgovini znajdem hkrati z njimi in takrat je najboljša strategija izogibanje in čakanje, da se vihar poleže. Najuporabnejši kotiček je polica s časopisi in revijami in s kančkom sramu priznam, da sem skoraj redno na tekočem z najnovejšimi trači. Danes tako vem, da se je menda sanjski par (Damir in Nataša) razšel.

(Zdaj sem pa na kofeinskem spidu in grem dokončat nalogo hrabrega pingvina BeeBee.)

Iztrebimo rozine!

Razni müsliji imajo zoprno navado, da vsebujejo rozine. Proti suhim grozdnim jagodam sicer nimam načelno nič in priznam, da gredo kdaj prav v slast. Ampak ne v müslijih!

Čokoladne müslije na desni sem nekoč že poznala in zaradi odsotnosti sicer omniprezentnih rozin in prisotnosti čokolade zelo obrajtala, potem pa ne vem, kaj se je zgodilo. V trgovini sem jih občasno menda še videvala, kupila pa že kakšnih deset let ne. Nato je prišla sobota, ko je Odjemalecčokoladnetorte dokazal, da se da od teka živeti (ha!), saj je v žrebu nagrad dobil tudi škatlo Vitalisa. Stvar sem si prisvojila (menda z dovoljenjem) in v eni večerji in dveh zajtrkih uničila. Danes bom nabavila še, več!

nedelja, 22. april 2007

sobota, 21. april 2007

V živo iz Zadvora

Posedanje na soncu in branje Alme Karlin je veliko prijetnejše od
diplomskih popravkov in obskurnih kljucnih besed, pa tudi če bi
slednje dale 100 € na uro.

Ko bom velika, bom spremljevalka na tekaških prireditvah. ;)
(Odjemalecčokoladnetorte ima drugače nekaj večje ambicije glede tega.)

četrtek, 19. april 2007

Droga

V upanju, da me popade nepremagljiva učinkovitost, sem zdajle prisrebkala skoraj do konca male (dva dečka in pol namesto štirih) šalce kofeta. Sinoči sem nekje pobrala nekaj motivacije (beri: prepričala sem se, da le ni tako veliko dela, kot se zdi), a sem jo ponoči izgubila (beri: spet sem zašla na svoja stara lenobna pota). Rok sem kar sama postavila na torek dopoldne, ampak imam pa še en čisto privatni rok, ki mu je ime sobota opoldne.

Ali bo hrabremu pingvinu BeeBee uspelo dopolniti diplomo po vseh* mentorjevih predlogih? Pridružite se nam v naslednji epizodi MSCB!

* vse je v tem primeru težko opredeljiv pojem, kajti dotični mentor ima navado, da marsikateri poslušalec (me included) ne dojame vedno poante

torek, 17. april 2007

Zakaj nisem šla tekat

pms + premalo spanja + predstavitev diplomske + pogovor z mentorjem o mojem delu = ena zelo utrujena in še ekstra lena BeeBee

Vsakič, ko želim samo malo preveriti diplomski red (za te reči sem precej pozabljive sorte), odkrijem kakšno novo zanko, ki sem jo prej povsem spregledala.

Noč butastih sanj #55

Nimam nekih celih zgodb, je pa par zabavnih štorij:

1. Zbudila sem se in se mi je zdelo, da sem malo dolgo spala. Vprašam roditeljico, ki mi odgovori, da ja, sem dolgo spala, približno 10 dni. Nisem čisto verjela, ampak nisem znala najti načina, da bi njene besede preverila.

2. Imeli smo potres. Zelo močan.

3. Z Odjemalcemčokoladnetorte sva lazila po nekem letališču, neka ideja je bila, da je bil to Kopenhagen. Jaz sem letela v New York, Odjemalec pa nekam drugam. Menda sva imela precej časa pred leti (ne da bi bili kje kakšni monitorji) in sva se šla šoping. Med terminali si moral kar lepo peš med avioni in ena štacuna je imela vhod v bistvu s steze.

četrtek, 12. april 2007

Suomelle?

Take novice me zelo razveselijo. In zdaj že planiram, kako bom šla za nekaj dni v Helsinke. Pa ne da bi resno mislila. Je pa vseeno fino vedeti, koliko bi stalo.

61 km

torek, 10. april 2007

Torbice ubijajo

Poln marimekko čez ramo in hop na kolo. Ne vem, kaj je krivo, da imam čisto ožuljen hrbet, ampak se mi zdi, da bi utegnila biti kar moja mastno rejena* denarnica, ki mora biti v svojem mini žepku v torbici ravno nekje na sredini hrbta, ko kolesarim. Se bo že hrbet navadil, kajti druge rešitve ni.

* mastno rejena s pol- do neuporabnimi karticami in bolj malo zares hranljivega denarja

57 km

ponedeljek, 09. april 2007

45 < 30?

Za vsaka dva slajda predstavitve diplome si dovolim eno epizodo Housa. Dva slajda packam največ pol ure. House traja tričetrt ure. Zakaj torej House mine veliko hitreje?

*se brcne do konca predstavitve*

47,5 km

sobota, 07. april 2007

Bruuum!

Pred davnimi časi, še preden je pravice za prenose dirk Formule 1 odkupil Pro Plus, so bili nedeljski popoldnevi veliko mirnejši. Dirke je za TV Slovenija komentiral Niko Mihelič, čigar govor bi najprijazneje opisali kot zaspan. Možakar je govoril tako mirno, kot spi moj roditelj, ko se formule podijo skozi šikane in spuščajo ušesa parajoče zvoke. (No, moj roditelj se ne da motiti niti kričaču Ališiču, ampak to ni pomembno, pa da so ti zvoki splošno uspavalni in tudi mene ne pustijo budne, tudi ne.)

V glavnem (kako sem se odštrikala, a?), Niko Mihelič (oz. njegov dvojnik po glasu in stasu) je bil opažen v naši soseski (sosednji blok), vozeč otroški voziček dvojne širine. In deteti tam notri sta vedno čisto tiho. Dedek (menda res ne očka, no!) ima izgleda jako pomirjujoč glas. Kdo bi si mislil. ;)

40,5

To bi bila pa kar vročina, a? No, toliko je moj tekaški seštevek do zdaj. Zelo počasi se daleč pride. Kaj bo, ko pridem na 100? Si praznično omislim nov športni modrc? :P

sreda, 04. april 2007

31

Brezdelje je trajalo samo en dan. In ko bo konec te nepričakovane (a dobrodošle!) prekinitve brezdelja, se lotim in dokončam veleslavno predstavitev svoje še slavnejše diplome. In preden se kdo od navdušenja pomoči, misleč, da je to to, naj ponudim plenico v obliki pojasnila, da bo to predstavitev za študente, ki je na našem oddelku obvezna, da potem ne mučiš diplomske komisije s svojimi morda predolgimi izvajanji.

ponedeljek, 02. april 2007

Majhen korak za človeštvo, ogromen za BeeBee

V zadnjih šestih dneh sem v štirih seansah skupaj pretekla 25 km. Musklfibra skoraj ni. Mogoče pa celo bo kaj iz tega...

Odjemalecčokoladnetorte (ki mu je 25 km čisto normalna doza za eno seanso) je pa strašno ponosen name. :*