sreda, 21. marec 2007

Iks let kasneje

Decembra sem gruntala, kaj je zdaj z vsemi mojimi nekdanjimi dopisovalkami (so bile ženske pač v večini). In hop, tri mesece kasneje dobim pisemce od ene.

Njenih pisem nimam več, se pa začuda približno spomnim, da je šla iz New Yorka v Severno Karolino študirat nekaj prilično ezoteričnega. Najprej nisem vedela, če bi odgovorila. In je pisemce ležalo na mizi zraven Svena.

Prejle me je pa prijela pisateljska. In zdaj pišem. Na roko se mi seveda ne da, moja pisava je itak že zakrnela.

Me zanima, če se mi bo dalo na pošto po znamko.

5 komentarjev:

Bojan pravi ...

Če že greš na pošto, nesi pismo s sabo in povej prijazni teti, da bi rada poslala letalsko in teta bo vse zrihtala ;)

BeeBee pravi ...

A dej no!?

ana. pravi ...

AL PA posles po mejlu. mislim, da obstaja tist service, ko ti posles emajl nekam, dopises naslov osebe in tam nekje na severnem polu oni to lepo zapakirajo v kuverto, polizejo znamko in poslejo.
kak je fajn met tak close prijatle, a? :D

uzzhbr pravi ...

Kdo bi si mislil, ampak tudi v Ameriki nimajo repov in poznajo internet z emailom vred

BeeBee pravi ...

To je sicer res, ampak v Evropi pa nismo jasnovidni in ne znamo kar uganiti emajl naslovov.