torek, 13. februar 2007

Petnajst minut za slabe živce

Menda je bilo za naše bloke planirano eno parkirno mesto na dve stanovanji. Naši malo razširjeni družini to celo uspeva. Smo pa verjetno edini. Pa kakorkoli že...

Kot je enkrat (v živo) omenil Tomaž, smo centraši pešaki in kolesarji. Saj po mestu se res vse pride peš. Ampak kdaj je treba pa bolj na rob mesta, čisto objektivni razlogi (lenoba, nenapumpanost, dež in mraz v poljubnih kombinacijah) pa ne omogočajo kolesarjenja. Tistih petkrat na leto se BeeBee z roditeljskim avtom spravi na pot.

Pa saj pot sama ni problem. Ponavadi tudi cilj ne. Na robu mesta se ponavadi čisto lepo parkira. Tega pa ni mogoče reči o vrnitvi domov. Prideš pred blok, kjer živiš že skoraj četrt stoletja, in se nimaš kam dati. (Po možnosti je mehur na robu razlitja.) Pa parkirišča niso zasedli stanovalci. Ne, zasedli so ga zaposleni (in šolajoči) v bližini. (Danes sem opazila celo nenavadno veliko koncentracijo ljubljanskih grbov. Lenobe žabarske, devetka pelje 100 metrov stran!)

Vem, da je problematika ne-parkiranja in javnega prevoza in vsega tega v Ljubljani širša in se vsekakor ne nanaša samo na Trnovo. Naše parkirišče je menda tudi javna površina, tako da ga ne moremo kar zapreti. Lahko se pa razkurim na blogu.

Glede na to, da itak ne bo zime, je čas, da spet usposobim kolo. In izpopolnim teleportiranje.

8 komentarjev:

Irka pravi ...

Draga Beebee,
se opravicujem, ker kot zaposleni v blizini kdaj pa kdaj zasedem mogoce tudi tvoje parkirno mesto in iz dna srca izrazam hvaleznost za dobroto, ki nam jo izkazujete prebivalci trnovskih blokov.
And I meant that SERIOUSLY.

BeeBee pravi ...

Saj nekateri se odkupite. :)

Matej pravi ...

Kaj je s tisto nenapumpanostjo? Jaz sem namreč tud nenapumpan, že zlo dolg, celo na obeh straneh (od spredi in odzadi) in zdaj se mi ob premikanju sam una guma neki drgne pa premika, brezveze. Komi čakam, da me bo kdo spet napumpu, ornk, do fula, na trdo. In to ročno, ne z onimi bogimi električnimi pomagali. Ah, kako bo lepo. Spet se bom lahko pritiskal ob različne površine in se dvigoval ter spuščal po hribčkih in dolincah, gor in dol in spet gor, vedno hitreje in hitreje vse do vrha, tistega Sladkega vrha, ko bom imel občutek, da bi kar poletel. In ko bom na vrhu, bom na kratko preveril pritisk in se, če bo stvar preveč mlahava, privoščil še eno pumpanje.

Freycha pravi ...

Ne vem, če te bo to ravno potolažilo, ampak bomo probali ;-)
Včasih sem živela v Štepanjskem naselju. Kjer so celo za vsako stanovanje namenili eno parkirišče (baje!!). Danes? Danes ne najdeš parkirnega mesta ne zjutraj, še manj zvečer. Zjutraj ne, ker so ljudje ugotovili, da je fajn tam parkirati in se potem odpeljati z avtobusom v mesto delat, zvečer pa seveda ne, ker ima vsako stanovanje vsaj dva ali tri avtomobile. V Štepanjskem naselju je full znano, da se mladi niso nikamor odselili (izstopam iz povprečja hehe), ampak še danes živijo s svojimi starši in svojimi otroci. Posledica tega je, da sta pri hiši vsaj dva avtomobila, če ne še več........ No, in potem se pejt......

Mayhem pravi ...

Pr nas naj bi bil en parking na stanovanje. Pa ni.. in seveda nastane problem, ko pridejo folki telodavit čez cesto in naturlich parkirajo pred naš blok. Zakaj telovadnica (še) nima lastnega parkirišča je uganka.

Potem so tu še nesposobneži in naduteži, ki parkirajo kar čez 2 parkirni mesti. In pa familije s po tremi avtomobili..

tomaz pravi ...

matr...si stopila na žulj vsem centrašem! en lučaj stran je situacija še hujša. Vsak 4 dan se kregam tu spodaj pod ulico z ljudmi, ki ne živijo tu, pač pa se vozijo iz Kranja in mislijo, da lahko tu parkirajo, ker pač delajo v bližini prešerna!

Ustaljena praksa.

mobi pravi ...

Kaj vsi skupaj jamrate kot da ste v zaporu? Če se ravno ne pišete Strojan, vam živ bog ne brani, da se preselite kam na boljše

Mayhem pravi ...

Če bi za vsak tak izredno inteligenten komentar tipa "če ti kaj ni všeč, pejt stran" dobil en evro, bi bil bogat :P