ponedeljek, 26. februar 2007

Note to self 4/2007

Stubbing your little toe against furniture is not pleasant. Not even close. It can even be bloody.

Minuta tišine

V bistvu trenutno Mozartov Rekvijem. V glavnem...

Danes je po nekaj tednov trajajoči bolezni in več kot šestih letih zveste službe preminil moj kalkulator. Pospremil me je čez nekaj izpitov (pa ne ravno veliko) in še danes se na njem najde kakšna statistična formula, napisana s svinčnikom na črno plastiko.

Smrt je bila zabeležena, ko sem odkrivala seštevalske nesposobnosti Fincev (no, dveh komadov le-teh) in ugotavljala, kam sta se skrila dva nič hudega sluteča Samija, ki sta leta 1970 služila s kmetijstvom.

Slava kalkulatorju!

sobota, 24. februar 2007

Kdo bi si mislil

Da je lahko tip v ultrakratkih oprijetih hlačkah na sosednjem igrišču, ki ves čas (ampak res ves čas) govori, tako zelo moteč.

petek, 23. februar 2007

Kar piše, to drži

You Are Low Maintenance

Otherwise known as "too good to be true"
You're one laid back chica - and men love that!
Just remember that no good guy likes a dormat.
So if you find your self going along to get along...
Stop yourself and put up a little bit of a fight.

četrtek, 22. februar 2007

Kvak, je rekla žaba v mojem vampu

Zadnjič je Odjemalecčokoladnetorte privlekel tole čudo na desni (v beli barvi, klikni na sliko za več informacij). Saj sem tudi prej pridno spila čisto sproti vsaj tri ogromne skodele vode dnevno, ampak za danes sem pa naračunala več kot tri litre. Ne počutim se pretirano sodasto, vendar je zdaj čas, da neham, ker ponoči pa ne bom hodila lulat na pol ure.

(Če bo te dni kakšen cunami v Ljubljani, je meni popustil mehur.)

sreda, 21. februar 2007

Ojej, znak usode?

Danes se mi je Sven trikrat zapored spuntal, ko sem odprla diplomski fajl. Vendar se mi ne predamo! V četrto je šlo. :)

torek, 20. februar 2007

Sitna

Sicer nisem splošno sitna, ampak maškaram pa ne odpiram vrat. Ko bom v penziji, bom najbrž tiste sorte, da se me bodo otroci bali. No ja.

(Je pa velik del dneva območje pod mojim oknom premerjala skupina študentov geodezije, od tega tudi ena maškara. Mimo je pa prikrevsal tudi Darth Vader s šolsko torbo, ki se je skoraj zložil, ko je stopil ne pločnik.)

torek, 13. februar 2007

Petnajst minut za slabe živce

Menda je bilo za naše bloke planirano eno parkirno mesto na dve stanovanji. Naši malo razširjeni družini to celo uspeva. Smo pa verjetno edini. Pa kakorkoli že...

Kot je enkrat (v živo) omenil Tomaž, smo centraši pešaki in kolesarji. Saj po mestu se res vse pride peš. Ampak kdaj je treba pa bolj na rob mesta, čisto objektivni razlogi (lenoba, nenapumpanost, dež in mraz v poljubnih kombinacijah) pa ne omogočajo kolesarjenja. Tistih petkrat na leto se BeeBee z roditeljskim avtom spravi na pot.

Pa saj pot sama ni problem. Ponavadi tudi cilj ne. Na robu mesta se ponavadi čisto lepo parkira. Tega pa ni mogoče reči o vrnitvi domov. Prideš pred blok, kjer živiš že skoraj četrt stoletja, in se nimaš kam dati. (Po možnosti je mehur na robu razlitja.) Pa parkirišča niso zasedli stanovalci. Ne, zasedli so ga zaposleni (in šolajoči) v bližini. (Danes sem opazila celo nenavadno veliko koncentracijo ljubljanskih grbov. Lenobe žabarske, devetka pelje 100 metrov stran!)

Vem, da je problematika ne-parkiranja in javnega prevoza in vsega tega v Ljubljani širša in se vsekakor ne nanaša samo na Trnovo. Naše parkirišče je menda tudi javna površina, tako da ga ne moremo kar zapreti. Lahko se pa razkurim na blogu.

Glede na to, da itak ne bo zime, je čas, da spet usposobim kolo. In izpopolnim teleportiranje.

Stave!

Ponoči sem spala samo kakšno uro. Ne vem, kaj mi je falilo, ampak okej, sem pa vsaj en filmček pogledala.

Pač pa pobiram stave, kdaj in za koliko časa me bo pobralo. Moram pa okrog desetih do brata, v štacuno je treba, nekje vmes bi bilo pa fajn pripraviti še par stvari za kosilo, ki bo verjetno okrog 13h ali 14h.

No, kdaj in za koliko časa?

ponedeljek, 12. februar 2007

D(r)iskete

Pripravljam se, da bi pospravila enega od predalov pri pisalni mizi. Glavni problem je vsebina tega predala. Je namreč poln disket. Zdi se mi, da so gor v glavnem razne vaje in zapiski z vaj na faksu, menda so tudi kakšna stara izpitna vprašanja, z odgovori vred. Izpite imam opravljene vse, tako da ne bi bilo hude panike.

Disketarja na Svenu seveda ni. Če bi se mi dalo, bi lahko na stari mašini vse skupaj prepekla na en CD. Se mi ne da.

Hudiča, pa saj menda ne bom več vsega tega sranja rabila!

Turški med: import eksport

Irka je bila prejšnji teden v Bratislavi. Prinesla mi je popolno darilce - turški med!

nedelja, 11. februar 2007

Tri ure večera

Ne palim na Valentinovo in na Predina bi šla ne glede na datum. Sploh če me pelje Odjemalecčokoladnetorte.

Je bilo pa strašno fajn. Mirjam Kalin je fejst gospa. Zoki je še vedno v tisti prežvečeni usnjeni jaknici (za katero bi si drznila trditi, da se je ne da več zapeti). Všeč mi je nova pesmica, Zoran zna še vedno napisati kaj političnega. Se pa bojim, da je na kakšnem uravnoteženem radiu ne bom slišala. Naslova se žal ne spomnim točno, nekaj v smislu Moj/Naš/- vsakdanji kruh.

Je pa hecno takole na daleč (je bil pač drugi balkon, ki je bil drugače super) gledati nekoga, ki ga sicer redno srečujem v trgovini.

(Kdaj sem pa jokala, pa nikogar nič ne briga. In ja, sem ena jokica.)

četrtek, 08. februar 2007

Menda imamo nove sosede

In ti so imeli včeraj vselitveno žurko. Vsaj upam, da je bila vselitvena in ne bo rednih ponovitev. Kajti poslušati, kako ob treh zjutraj ne ravno trezna druščina prepeva Jana Plestenjaka, je neponovljiva izkušnja za poslušalca, ki hoče na drugi strani stene spati.

Na srečo so potem zaprli okno. Jan Plestenjak pa je ostal dovolj glasen.

sreda, 07. februar 2007

Bikram* badminton

Za neobstoj kakršnega koli entuziazma pri današnjem badmintonu je bil kriv grelec, inštaliran ravno nad najinim tokratnim igriščem. Badminton v vročini ne gre. (Pravzaprav ne gre nikoli, če si len kot jaz, ampak tokrat je bila vročina. Sigurno!)

* Beri tu!

torek, 06. februar 2007

Do-be-sed-no

Enkrat pred leti je Črt Kanoni na radiu rekel, da se Kranjska Gora dobesedno kopa v soncu.

Kaj, hudiča, naj bi to pomenilo?

Okej, vem, da je hotel povedati, da je v Kranjski Gori sončno.

Kako se pa Kranjska Gora dobesedno kopa v soncu? No, jaz si to predstavljam kot eno majhno mestece, ki se utapla v veliki ognjeni krogli, kar Sonce v bistvu je. Tako kot se je stric Skopušnik dobesedno kopal v denarju. Mislim, da se resnični bogataši samo kopajo v denarju, dobesedno pa mogoče v kakšnih bazenih (vode, kozjega mleka, krvi godnih devic itd.). Po potresu pa je verjetno marsikdo precej pretresen, tudi dobesedno.

Naš Črt bi seveda zlahka rekel, da se Kranjska Gora kopa v soncu. Če se že grema tako hudo metaforiko, ni treba, da jo še napačno odmetaforiziramo z dobesednostjo. (Sem naložila, a?)

Nauk tegale strašno neurejenega besedičenja je, da dobesedno čisto res pomeni dobesedno. Torej recimo tako, kot bi razumel otrok. In opletati z besedo dobesedno po nemarnem je predvsem izraz nerazmišljanja (mogoče pa še česa).

ponedeljek, 05. februar 2007

Evo ga, mladca!

Muzika

Pod našim blokom (torej precej okrog mojega okna) se šeta nek mladec in špila na harmoniko. Ustavil ga je ta zmrznjen sosed (penzionist, ki pogosto sam špila na harmoniko) in zdaj mu mladec špila podbalkonico. Malo pa še poje. Hecno in luštno.

Noč butastih sanj #52

Bila sem na Finskem, v okolici svojega kucla. Ravno sem prišla iz trgovine in videla, kako je nekdo zaklenil vrata pošte, ki je bila zraven. In to taka velika reč. Ker sem se spomnila, da bi mi prav prišlo trinajst znamk, sem vseeno poskusila priti na pošto (čeprav je bila ura že ena in pošta uradno zaprta) pri stranskih vratih. Že sem razmišljala, kako bom rekla, da rabim 13 znamk. In sem stopila noter, tam pa ljudi za izvoz. Sem ugotovila, da gre za nekakšne prostovoljce, ki govorijo neko univerzalno slovanščino, drugega pa nič, zato jih gospa na šalterju ni nič razumela. So imeli pa pole znamk kar na pultu, zato sem se kar lotila izbiranja. Ne vem, kdaj so znamke postale razglednice, ampak oblike so bile precej nenavadne, saj je šlo za 5 cm široke in vsaj pol metra dolge kartonaste trakove. In sprva lepi motivi iz narave so se spremenili v fotografije iz koncentracijskih taborišč, kar se mi ni zdelo ravno primerno za razglednice, čeprav mi je bil format zelo všeč.

nedelja, 04. februar 2007

Še več pospravljanja

Danes sem počistila še ta velike police. Knjige sem razdelila na fikšn, ne-fikšn, potovanja/vodniki, potovanja/potopisi, kuharske bukve in vse ostalo. Našla sem tudi neke kvazi-dnevniške zapise izpred kar nekaj časa. Zanimivo. In so šli v smeti kot stari časopisi.

Mogoče čez čas pade še nekaj predalov. Bi bil že čas.

petek, 02. februar 2007

Pospravljanje

Zadnje dni sem se lotila dveh polic v omari, zdaj pa se lotevam še knjižnih polic (knjig je na njih bolj malo). Med poslavljanjem od prastarih avionskih kart in podobnega sem našla tudi nekaj precej nenavadnega. Namreč radiosondo (ne vem, če bo tale link delal, ko tole pišem, ne dela). S pomočjo te napravice se dela tole. No, vsekakor je dobro, če sondica deluje. Moja ne, zato sem jo pa dobila.

In jo zdajle vržem stran.

Popoln začetek dneva

Skoraj, no. Res. Čeprav me je zbudil. In čeprav sem ugotovila, da odlimanje na nebo prisušenega opečenega jezika zelo boli.

I'm easy to please.

:)

četrtek, 01. februar 2007