ponedeljek, 25. december 2006

Blodnje po predolgem spancu

Ne, jaz nikoli ne spim do devetih. Jaz vedno vstanem zgodaj. Najkasneje ob osmih. To je tudi skoraj res, kajti če grem spat pred polnočjo, nimam do devetih v postelji (sama) kaj početi.

Ampak danes je bilo drugače. V komi sem bila od 22:30 do 9:10. Tega jaz seveda ne počnem. Zato je edina možnost, da mi je Božiček ponoči presadil osebnost. In to s tistimi debelimi, zamaščenimi prsti, pa še brado je sigurno namakal kam, kjer ne bi bilo treba.

Okej, priznam, da je še ena varianta: da sem polh že od nekdaj, ampak sem do zdaj skrivala.

Ni komentarjev: