četrtek, 09. november 2006

Noč butastih sanj #46

Pekla sem čokoladno skutno torto. Ta del še ni butast. Tudi uspela je zelo lepo. Še nismo pri butastem delu. Vse vmes pa je bilo vrhunsko. Ni čisto jasno, ali sem se po čudežno razširjenih kolesarskih stezah tam med živalskim vrtom in Vičem vozila s kolesom ali sem tekla, ampak premikala sem se blazno hitro. Z mano so bili še vsaj trije, od tega dve osebi ženskega spola, ki sta v zabaviščnem parku (jep, tam je bil) na vsak način hoteli na en beden vrtiljak. Sta bili čisto evforični, ko sta se vrnili. (V tem času je nekdo še čofnil v vodo v nekakšni čolnarni.) Na koncu sem le videla ta famozni vrtiljak. Bila je okrogla dila, mogoče pet metrov v premeru, ki je stala na vrtljivem podstavku. "Vožnja" je izgledala tako, da se je vse skupaj obrnilo največ dvakrat. Ampak, opa!, v tem času se je "upravljalka" te strašne naprave peljala okrog vrtiljaka za krmilom nakupovalnega vozička (enkrat). Posebni učinki in to.

Tako. Iz najbolj normalnih sestavin dneva skuham butaste sanje. Sploh ne rabim delfinov.

1 komentar:

Mayhem pravi ...

Material za kako psiho-dramo :)