sreda, 29. november 2006

nedelja, 26. november 2006

Kriejtiv Komns

Tale moj blogec ima v sajdbaru, tam, globoko na dnu, že kakšni dve leti eno lepo sivo pravokotno slikico, kjer piše CC. To ne pomeni Canadian Club in moj blog, ne tako kot viski, lahko kupite kadarkoli in kjerkoli. No, celo v prosti distribuciji je, lahko pride celo v vaš nabiralnik (kot Žurnal, samo približno 100 % manj reklam je, pa tudi nabiralnik je e-sorte). V glavnem... Klik na tisto čudovito sličico radovednega bralca popelje na stran, kjer so zapisane podrobnosti o Creative Commons licenci, ki naj bi ščitila moje bložne stvaritve pred uporabo, kakršne si ne želim.

Težko sledim, kam zaidejo moje veleumne izjave in fotografije, in pravzaprav nisem nikoli veliko razmišljala o tem. Do prejšnjega tedna. Takrat se je na novonastalem blogu Verslaven v glavi pojavil moj kolaž mojih fotografij (vse je moje!), in to nekoliko predelan. Nekje v komentarjih na eno prvih objav na blogu je nekdo vprašal, od kod ta slika. Avtor bloga je šele takrat podal link in rekel, da upa, da nimam nič proti. V komentarju. Šele ko me je linkal, sem ta blog našla in celo dala dovoljenje.

Potem pa sem se spomnila na tisti CC link v sajdbaru. Klik in grem pogledat, kaj točno pravi (občasno je moj spomin kot švicarski sir):
Priznanje avtorstva. Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence.
Hm. Okej, ne vem, če sem kdaj omenila, ampak linkanje s strani, kjer se delo uporablja, bi se mi zdelo korektno. V konkretnem primeru torej kar z osnovne.

Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene.
V redu, mislim, da s Verslaven nihče ne služi.

Brez predelav. Dela ne smete spreminjati, preoblikovati ali ga uporabiti v svojem delu.
Ja. Tako torej. Preoblikovano. Primerjajte: original in predelava.

Pri vsaki uporabi ali distribuiranju morate uporabnike seznaniti s pogoji licence za to avtorsko delo.
Kje? Tudi tu bi zadoščal link. Vsaj meni. Od začetka.

Kateri koli od teh pogojev se lahko razveljavi, če za to dobite dovoljenje imetnika avtorskih pravic.
Kiks ali dobra volja z moje strani? Bolj slednje, ker me dejansko ne moti, če kdo moje delo takole uporabi. Ampak potem CC nima dosti smisla.

Kaj hočem povedati? To se sprašujem tudi jaz. No, poglejmo. V konkretnem primeru je bila nekaj ur kršena moja licenca. Pravzaprav je bilo čisto naključje, da sem tisti blog odkrila. Pa okej, sem dala dovoljenje. Bi mi bilo pa veliko ljubše, če bi me avtomatično linkali in/ali vprašali, če smejo moje delo uporabiti. Najboljši hec vsega skupaj pa je, da ima tudi kršiteljski blog CC licenco. Malo drugačno, pa vseeno.

V izogib dilemam ima tale blog še eno lepo lastnost: nekje precej pri vrhu sajdbara je moj lošč (emajl) in tam sem dosegljiva za vsa morebitna vprašanja. Pa še kar prijazna sem. Do zdaj nisem še nikogar pojedla!

Pa še tole: tale zapis nikakor ni uperjen proti Verslaven. Tam je prišlo do napake, ki se je precej po naključju hitro za silo zadovoljivo rešila. Zapis naj bo primer, zakaj je fajn, če se upošteva Creative Commons. Ali po domače: Kriejtiv Komn Sens - ju lajk, ju link, aj lajk.


(Matej ima pa CC licenco zato, ker jo imajo vsi blogi, ki so bolj kul od njegovega.)

APDEJT: Lepa beseda lepo mesto najde. V zadnji vrstici. :)

ponedeljek, 20. november 2006

Leto gre proti koncu

Zadnje čase veliko razmišljam o Finski. No, bolj o tem, kako sem bila jaz tam in vse to, kako je zdaj itd.

1. Se kdo spomni, kako mi maja kolesarjenje ni prav nič dišalo? Ahem, ta teden sem naredila skoraj 100 km. Ti hudič!

2. Seznam stvari, ki sem jih pogrešala in stvari, ki naj bi jih pogrešala zdaj. Še vedno bi imela tak tuš, kot sem ga imela tam, in res je fino, če je zajtrk že pripravljen, ko zjutraj dvigneš rit. Pa savna je super stvar. Testenine, mesto in badminton so mi pa res manjkali. Pa pogled na hribe (čeprav sem bila v tem času na samo enem izletku).

3. Pišuka, brskam po blogu za tole finsko polovico leta in... Madona, kako sem bila plodovita!

nedelja, 19. november 2006

Noč butastih sanj #48

Odpravljala sem se na Dansko, menda prostovoljit. V bistvu se mi ni dalo spet na pot. Pa sem se pakirala in spravljala. In se spraševala, zakaj grem spet z vlakom in se mi je še manj dalo. Potem sem se spomnila, da ni tako hudo, ker je prestopanje v Münchnu in Hamburgu čisto enostavno. Prav. Pa sem se spomnila, da v bistvu nimam karte. Okej, bom že menda nabavila. Ampak - kam sploh grem? Se je izkazalo, da nimam pojma. Potem sem se spomnila, da za prostovoljenje sploh nisem dobila potrdila, da sem sprejeta. Pa da se sploh nisem prijavila. Je bilo kar olajšanje, da mi ni bilo treba iti.

petek, 17. november 2006

Iščemo ideje

Zadnjič sem že omenjala skrivnega Božička. Moj obdarovanec je nek avstralski kerlc, o katerem ne vem nič, razen da izgleda, da se rad potaplja. Darilo mora biti čim bolj poceni (a ne ceneno) in čim lažje, ker gre stvar pač v Avstralijo, pa fino bi bilo, da bi bilo vsaj Made in Sončnastranalp.

A obstaja kakšen potapljaški koledar? Mayhem?

četrtek, 16. november 2006

Morala bi biti zaspana, a ne?

0:30 spat
7:16 lulat
8:15 vstajanje, čaranje v kuhinji in po računalniku
10:13 čaj in še marsikaj
12:00 na kosilo
13:30 posladek
14:00 počitek
15:08 se zavem, da je ura že precej
15:10 dogovarjanje o naslednji točki
15:30 od doma z manjšim ovinkom v kino
20:40 končno spet doma
21:30 pa na badminton
23:34 pišem tole, budna kot angora zajc

torek, 14. november 2006

Ena gorenjska

Hribolazci, ki skozi dolino Belce lazijo npr. na Kepo, niso nič več nič hudega sluteči - če si mislijo svoj izletek skrajšati in se raje malo dlje peljati z avtom, jim grozi, da se ne bodo več vrnili. (Fotografirali so pa moji roditelji. Ki so šli peš.)

ponedeljek, 13. november 2006

V trgovini

1. Za kupce: ko ste na vrsti pri blagajni, ne bodite presenečeni, ko morate plačati. Čas, da izvelečete svoje dragocene denarce iz najbolj skritih žepov z najbolj pokvarjenimi zadrgami, imate, ko prodajalka vleče vašo kramo čez čitalec črtne kode. Izkoristite ga!

2. Za prodajalke (in tistih nekaj moških primerkov te vrste): tekoči trak ima to lepo navado, da se premika. In to celo na vaš ukaz! To pomeni, da si lahko kramo požrtnih kupcev približate dobesedno na dohvat ruke, torej se vam ni treba stegovati dvajset metrov stran, da zagrabite zadnjo konzervo turistične paštete. Namesto tega lahko zelo priročno (no, bolj prinožno) potegnete trak malo naprej, pašteta je direktno pred vami, za pašteto pa se je, vidi, vidi! na traku naredil prostor za kramo naslednjega požrtnega kupca.

nedelja, 12. november 2006

Noč butastih sanj #47

Dobila sem dohodninsko odločbo. No, niti ne, dobila sem samo pildek, ki te čaka, ko ne moreš prevzeti paketa ali priporočene pošte. Na pildku pa je tudi pisal znesek, ki ga dobim nazaj. Takoj privlečem na dan svojo napoved in ugotovim, da je znesek par jurjev večji, kot sem računala. Gledam še v polje dividend, nekako misleč, da dobim tudi tisti davek nazaj. No, pa itak znesek potem ne bi bil pravi. Za kakšne zamudne obresti bi bilo pa to itak čisto preveč.

Pustimo se presenetiti. Menda real-life odločba pride v drugi polovici meseca.

sobota, 11. november 2006

Kibersorodstvo

Evo, moj KiberDedek ima blog!

BAR, sanje, pred-PMS (?) in dinamo

1. Včeraj sem čutila, kako mi skozi ušesa odteka IQ, ko sem gledala BAR. Pa nič nisem razumela, še najmanj pa to, kako lahko to kdo redno spremlja. Priznam pa, da sem danes pogledala, kaj je dil z eno od "tekmovalk" (ki jo celo bežno poznam).

2. Ob 0:40 sem se zbudila noro tečna (mislim, da nekaj v zvezi s sanjami). Šla sem lulat in se zjutraj zbudila veliko boljše volje.

3. Volja je cel dan nihala. Ali obstaja kakšen pred-PMS? Ali se temu reče samo biti ženskega spola?

4. Moje kolo je staro kakšnih 12 let. V bistvu luči na njem nisem nikoli uporabljala, večino časa sem bila sploh prepričana, da dela samo zadnja. In lo and behold, danes zaradi pozabljivosti (opa, pozabila "mobilno" zadnjo lučko) zaženem dinamo (do 3. razreda OŠ je bil to zame zgolj in samo športni klub, potem pa športni klub z neumnim imenom). In je vse štimalo. Spredaj bela, zadaj rdeča luč. Da o kresnički (z Leninovo sliko!) na taški ne govorimo.

četrtek, 09. november 2006

Noč butastih sanj #46

Pekla sem čokoladno skutno torto. Ta del še ni butast. Tudi uspela je zelo lepo. Še nismo pri butastem delu. Vse vmes pa je bilo vrhunsko. Ni čisto jasno, ali sem se po čudežno razširjenih kolesarskih stezah tam med živalskim vrtom in Vičem vozila s kolesom ali sem tekla, ampak premikala sem se blazno hitro. Z mano so bili še vsaj trije, od tega dve osebi ženskega spola, ki sta v zabaviščnem parku (jep, tam je bil) na vsak način hoteli na en beden vrtiljak. Sta bili čisto evforični, ko sta se vrnili. (V tem času je nekdo še čofnil v vodo v nekakšni čolnarni.) Na koncu sem le videla ta famozni vrtiljak. Bila je okrogla dila, mogoče pet metrov v premeru, ki je stala na vrtljivem podstavku. "Vožnja" je izgledala tako, da se je vse skupaj obrnilo največ dvakrat. Ampak, opa!, v tem času se je "upravljalka" te strašne naprave peljala okrog vrtiljaka za krmilom nakupovalnega vozička (enkrat). Posebni učinki in to.

Tako. Iz najbolj normalnih sestavin dneva skuham butaste sanje. Sploh ne rabim delfinov.

sreda, 08. november 2006

Znak usode?

Torej. Po zelo dolgem času me (čisto nežno) zagrabi neka volja do pisanja diplome. Prav. Odprem ustrezni fajl. In takrat se mi Sven upre. Ga resetiram, medtem pa se volja izgubi v neznano. (Sem pa zdaj stvar še enkrat odprla. Da ne bo ob naslednjem napadu volje kakšnih težav.)

torek, 07. november 2006

Mali naslov sprevrženca

Plan je bil, da pokličem, če je sploh še kakšna karta za katerega od treh filmov frej. Računala sem mogoče na enega, največ dva. In končam z vsemi tremi. Zdaj bo samo še treba dvigniti rit in iti po te karte.

ponedeljek, 06. november 2006

Skriti deda Mraz

Na forumukjerimamčistoprevečobjavčepravzadnjidveletiprecejmanj se gremo letos skrivnega Božička. Torej dobiš naslov od nekoga in mu pošlješ kakšno fino darilce. In nekdo drug, čigar identitete naj ne bi poznal, pošlje tebi. Za primerno izbire daril je priporočeno tudi spimpati profil. Enivej... Lani smo se šli isto. Neki dami sem v Kanado poslala dve klobki volne in bila je navdušena (namreč dama, ne volna). Sama pa nisem dobila nič. Najprej mojemu skrivnemu Božičku (ki ni več skrit, berem pa tudi blog) ni zneslo pravočasno poslati darilca. Potem sem šla na Finsko in sem omenila, da nimam dostopa do kuhinje. Božiček (Američan) se je odločil, da nima smisla, da mi darilo pošilja takrat. Septembra je rekel, da mi lahko pošlje zdaj. In čakamo. In čakamo. In čakamo. (Kot tudi dohodninsko odločbo.)

četrtek, 02. november 2006

Po naše

Evo, pred kakšnim tednom dni sem inštalirala OgnjenoLisico 2.0 in vse gre prav lepo. Danes sem prilimala še spelčeker za slovenščino in angleščino (slovenski mi je ravno podčrtal besedi "prilimala" in "spelčeker") in zdaj smo na konju. Nč več lublanščine end bed ingliš.

In other news: butaste sanje me nemoteno zabavajo še naprej in danes so bile napol v angleščini (brez spelčekerja). Danes sem prvič peljala na sprehod svoj novi zimski koc in imela sva se prav lepo. Aja, pa Borisov predhodnik, ki se zdaj imenuje Sonja (drugače Sony DSC-P72), je popravljen. Slava Odjemalcučokoladnetorte!