petek, 29. september 2006

četrtek, 28. september 2006

Javni promet alias javna stala

V bistvu obstaja zelo enostavna formula. Za to, kaj me vedno maksimalno spravi v slabo voljo. Ce se obetajo hudi nalivi, ki se potem v ranem jutru tudi zgodijo, tako da ze v postelji vem, da bom primorana uporabiti javni prevoz, takrat je dan ze vnaprej pokvarjen. Redkokdaj se zgodi, da bi voznja minila brez kaksnih cudnih pripetljajev, brez zamud, brez ... Vedno je nekaj. Nikoli avtobus ne pelje tako, da ne bi opazil. Da bi mestna pokrajina drvela mimo tebe, ti pa bi v miru bral, opazoval ljudi ... To je pac nemogoce. Zaradi vecih razlogov:
  • vecina soferjem misli, da je ravno takrat najprimernejsi cas, da izzivijo svoje sanje po voznji formule 1
  • vsi potniki morajo opraviti vsaj en telefonski klic oziroma svoje polifonicne melodije zaigrati se drugim
  • vsak avtobus odpelje vsaj enemu zamudniki, ki je najveckrat starejsi clovek
  • soferji enostavno uzivajo, ce ti lahko zaprejo vrata pred nosom
  • takrat ko se ti najbolj mudi, bo imel avtobus najvecjo zamudo
  • ceprav si preprican, da takrat MORA peljati avtobus in da vedno pelje, se to v danem trenutku ne bo zgodilo
  • avtobus je edini mozni javni prevoz v Ljubljani
  • placevanje dragih adrenalinskih paketov je nesmiselno, ko pa lahko ze s 190 tolarji dozivite neprimerno vec
  • prijazni soferji so izumirajoca vrsta
  • zadnji avtobus nikoli ne pelje, takrat kot bi moral, ampak pet minut prej
Zato javni prevoz, ce ravno ne padajo preklje z neba, uporabljam le izven Ljubljane - zeleznica do rodnega kraja in pa v tujini, se najraje v Nemciji ...

Kje so alternative? In predvsem, kje je toliko denarja, da jih bodo uresnicili?

Nasvet gledalke

To je nasvet gledalke Greysa paru, ki se sele uvaja v serijo.

"Rada bi te opozorila na mogoce stranske ucinke.

1. (pojavi se s 15% verjetnostjo) mozno je, da nikomur od vaju prvi sus ne bo vsec, kar privede do tega, da bosta dilerka in ena njena malo bolj diskretna spremljevalka, delezni graj in zgrazanj in posledicno tudi ne vec zmenkov z vama.

2. (pojavi se s 65% verjetnostjo) mozno je, da bo tebi sus "cist mem", t. pa "ful lustn", kar lahko posledicno privede do locenih interesov in manjsih konfliktov v druzini (na primer, kako preziveti vecernih 42 ali 84 minut), v skrajnem primeru tudi nekuhanja kosila sicer vestne zene, zmanjsanja spolne aktivnosti ali celo vecno umazanih cunj.

3. (pojavi se z 20% verjetnostjo) obema bo seveda vsec. upam, da se v tem primeru zavedata, da bosta vsako popoldne po sluzbi komaj cakala, da prizgeta televizijo, da bosta nekoliko pridobila na tezi in malo zmanjsala na telesni aktivnosti, da bo stanovanje vedno umazano, in da ko bosta prisla do tretje sezone, da bosta ugotovila, da so tisti, ki snemajo izredne pocasnele, saj proizvajajo le en del na teden. v vmesnem casu pa ne bosta vedela, kaj bi sploh se lahko na tem planetu delala drugega, kot gledala stare dele, ki jih sicer znata ze na pamet.

zato vama svetujem, da se enkrat premislita o vajinem das eksperimentu, saj menim, da se zadeva sploh ne more resiti pozitivno.
"

p.s.: Objavljeno z dovoljenjem.

Ever the idiot

I had another funny dream last night. Funny odd and funny haha.

I dreamt that George W. Bush was taking some important political figure on a tour of very dangerous area. Everyone was carrying rifles to protect themselves but Bush, the southern gentleman that he is, carried both his and his guest's rifles in the same hand. You know, for easier access. :P They walked by a guard who needed a secret password from them and Bush couldn't remember what it was. The guard rolled his eyes and waved them through anyway, seeing as it was the president, and then Bush exclaimed, "Alligator! Alligator!" and beamed proudly that he finally remembered the password.

(This is the kind of dream that happens after watching the news and then three hours of Band of Brothers.)

sreda, 27. september 2006

Noč butastih sanj, hoohoo style

Slept awfully last night but managed to have lots of dreams anyway. Here's a sampling:

1. I caught up on Stoo's blog, although as far as I know he doesn't have one in real life. It's been a while since I've been in contact with him and in my dream his blog entries ended around the last time we did chat. Anyway, the funny bit was that in his profile pic he had a massive mullet. Stoo, if you're reading this please don't ever grow a mullet. It did not look attractive on you. :P

2. The river in the town I was in had swelled and the current was moving dangerously fast. I spotted a dog on a piece of wood being carried away by the water in the middle of the river and I felt really sad for it. Then a bigger piece of wood floated by with 4 or 5 dogs on it but they were too far away for me to save. Later on this same group of dogs came by the same spot (it was a dream, logic is irrelevant :P) and I tried again to save them by throwing out a long rope for one of them to grab but no luck. Thankfully, a rickety raft appeared in the river with a person on it who was saving the sudden masses of dogs floating on planks of wood in the river.

3. Something to do with BeeBee although what exactly I don't remember anymore.

4. A recurring dream of mine. I looked out the back window of my house and saw a plane flying low overhead, tilting side to side like it was out of control. I saw it roll over so that it was upsidedown and then lost sight of it before hearing a loud crash. I ran to the front of the house to see what had happened and to make sure my parents hadn't left yet for their early morning trip to the movies to see Forrest Gump. They were fine, asleep in the living room, actually, and the plane was more or less fine, too. It had crashed across the street but was upright and intact and there were already neighbours outside running to help the people who were sliding down the plane's emergency slides. I remember thinking that all those recurring dreams of mine about planes crashing across the street had finally come true, and then I woke up.

Advertising Space

Maybe its official, maybe its just so that certain people will always stay in your heart no matter how much damage they have already made in your life. In your soul ... In your goddamit way of living ... They just wont go away ... No matter what you do, no matter how far away you go.

Listening to this song of RW because of the melody, because of the words ... oh hell, because of everything ...

There's no earthly way of knowing
What was in your heart
When it stopped going
The whole world shook
A storm was blowing through you

Waiting for God to stop this
And up to your neck in darkness
Everyone around you was corrupted
Saying somethin'

There's no dignity in death
To sell the world your last breath
They're still fighting over
Everything you left over
...

And
No one learned from your mistakes
We let our profit s go to waste
All that's left in any case
Is Advertising space

Through your eyes
The world was burning
Please be gentle
I'm still learning
You seemed to say
As you kept turning up

They poisoned you with compromise
At what point did you realise
Everybody loves your life
But you ahahh ...

Kje so nase ladje?

Spet bo treba popisati, kje plujejo/bodo plule nase ladje:
  • M. se seli na Nizozemsko, bolj ali manj za stalno,
  • K., J. in O. se vracajo v Dresden, samo za eno leto,
  • T. gre v Gradec na Socrates Erasmus,
  • D. se sonci na egiptovskih plazah,
  • B. je v daljnji dezeli Prekmurje,
ostali nesrecniki pa uzivamo bodisi v Ljubljani bodisi na domaci, rodni grudi ...

p.s.: Aja, sem pozabila, da sta S. in Š. na Kubi ...

First there were Blue Racers ...



... a project group in the fourth year of study and then ...

then they got Oskar ...

ponedeljek, 25. september 2006

Greys Anatomy vs. Scrubs

Ok, slej ko prej bi prislo do posta, ki bi vseboval besedo Greys. Zacensi novo sezono mi je BeeBee posredovala 5 sezon Scrubsov. Prvi pogled me ni blazno navdusil, ker je nekako... Hm. Cuden?! Ze tako so v GA vsi junaki premaknjeni, ne da bi se sploh trudili. V Scrubsih se stopnjujejo vso rec, da jih naredijo se bolj "prsekane". Ker je bil prvi vtis dokaj mlacen, sem preskocila kar na peto sezono, kjer je stvar ze bolj zanimiva. Mogoce je kriva tudi kvaliteta piratske (Im not deeply proud of it) kopije, ki ni ravno vrhunska, mogoce ...

GA zaenkrat se vedno prednjaci. Kaksno pa je vase mnenje?

Hoohoo pops a cherry (again!)


It's been such a long time since I've really tried doing something new that new cherries have grown where the old ones used to be. Well, I'm proud to announce that I am once again able to pop a cherry in front of BeeBee's loyal readers. This weekend I've taken up a new hobby - knitting! After a brief period trying to teach myself to crochet I was afraid I'd end up hating knitting and coming out of the lesson cross-eyed, but so far so good. The first time wasn't painful at all and my teacher even complimented me on my "manual dexterity". ;)

I'm looking forward to learning even more. :)

nedelja, 24. september 2006

The Answer Is No. Still...

Vsak mesec se spomnim na to, da bi bilo prijetno kdaj kaj napisati v svoj blog. In deliti s svetom. Ker bi mogoce komu kaksna stvar dejansko koristila. Prav tako se vcasih prija izpovedati. Svoje obcutke, svoje tezave. Dobiti povsem drugacen pogled na problem, ki se zdi neresljiv. Po drugi strani pa je lepo imeti svoje zivljenje, dalec stran od spleta, kilo in mega bitov. Tisto, skrito pod odejo in izziveto v naravi, ne na spletni strani. Seveda se da oboje prav v redu skombinirati, vendar se ponavadi ustavi pri casu ... Edini pametni rek, ki vedno in povsod drzi. Cas je denar ... zato zaenkrat le gostujem ... Kar mi povsem zadosca.

Lepo je biti spet z vami.

sobota, 23. september 2006

Prvi jesenski dan

Bil je en tak mini-reunion s faksa (s priveski). Lisca je padla, nekako pa mi je uspelo pozabiti Borisa (to je moj fotoaparat), tako da nimam slikovnih dokazov. Ja bilo pa prav luštno, čeprav se datum že kar konkretno pozna, sploh ko se sonce malo skrije.

petek, 22. september 2006

Kdo ve?

Menda je tisti člančič izšel. Se mi pa ne sanja, če so uporabili kaj mojih blodenj. Si upa kdo priznati, da bere Cosmo?

We're hiring!

I'm off to foreign lands on Sunday afternoon and I'm looking for someone to look after MSCB while I'm away (a week or so). Guest blogger gets my eternal gratitude, not to mention all that fame and fortune I'm showered with daily.

Let me know if you're interested!

Girl

Photo Friday's challenge for this week is "girl":

sreda, 20. september 2006

Učinkovitost

In to že zgodaj zjutraj. Ker sem se spet zbudila ob 6:30, sem se do 7:20 že podučila o urejanju obveznega zavarovanja za občane brez prihodkov (recimo za študentko, ki čez nekaj dni izgubi status). Ob 8:00 sem že poklicala pristojno uradnico, da mi je potrdila, katere papirje potrebujem, ob 8:15 sem bila že na poti in ob 9:30 že doma (pa sem vmes naredila še nekaj ovinkov, recimo čez trgovino).

Zdaj razmišljam, da bi posesala sobo.

ponedeljek, 18. september 2006

nedelja, 17. september 2006

Joj, kakšen dan...

Čaj: padel (več kot eden).
Vroča čokolada: ena.
Zelenjavna župica: bila.
Kolesarjenje: juhu, konec pred dežjem!
Budna: še par ur, če bo šlo.

četrtek, 14. september 2006

Spešl ofr

Samo danes! V čaju si privoščite še nekaj trdih delcev kdovečesa!

(Imamo nove števce za vodo, kar nosi svoje začasne posledice.)

nedelja, 10. september 2006

Jaz, jast in jest

To je mogoče sicer bolj tema za Piškota, ampak vseeno. Razumem, da ima kdo več blogov, ki se vsebinsko pravzaprav ne prekrivajo. Zakaj bi pa nekdo imel kar tri (3) bloge, ki so si vsebinsko zelo podobni, pogosto celo identični, mi pa res ni jasno. Dvomim, da gre za testiranje različnih brezplačnih blogišč.

Nič ne sme iti v nič

Ura je osem, suče se mi Norah Jones (ob koncu pisanja že Barenaked Ladies), malček sem zaspana (danes sem prvič v 22 letih, kar živim tukaj, ugotovila, da cerkev cinglja za mašo tudi ob 6h*), kofetek sem že spila, v kuhinji pa mi vzhaja kruh, ki se mu bo od zdaj naprej reklo kruh iz ostankov. No, ostanka sta bila samo dva (koruzna moka in sezam), ampak ime mi je jako všeč. V njem je še mešanica rženih, ovsenih in ječmenovih kosmičev, polnozrnata in bela pšenična moka ter bučna semena.

Skoraj popolno nedeljsko jutro je tole. Še lepše bi bilo, če bi tole recimo pisala na kakšni sončni verandi.

* Vseeno se mi zdi, da je to novost. V luči prenove, ki jo doživlja trnovska cerkev zdaj še od zunaj (notranjost so prenavljali pred nekaj leti, ko so menda pri maši povedali, da bi bilo primerno, če bi vsaka družina prispevala 100.000 SIT), se mi ne bi zdelo čudno, če bi bilo več mašnih terminov pravzaprav namenjenih zbiranju sredstev. Ampak kdo bi vedel, mogoče je pa kaj prazničnega. Moja verska izobrazba pač temelji zgolj na inštruiranju verouka za tretji razred, biblija je pa pekovske sorte.

sobota, 09. september 2006

Dva meseca

Pred dvema mesecema sem se po pol leta na Finskem (okej, vmes je bil še dopust v Ameriki in skok na Švedsko) vrnila v očetnjavo. Najprej sem rabila celo večnost, da sem prišla k sebi. Prvo jutro doma sem se oblačila celo uro, ker sem imela toliko izbire. Julijski vročinski val me ni ganil - celo prijal mi je, saj sem se končno malo pogrela. Tudi Sven je začuda povsem nehal s popadki.

Finske pravzaprav ne pogrešam. Ni mi všeč, da s tako hitrostjo pozabljam tiste drobce finščine, ki sem jih spotoma nabrala. Morda pogrešam nekatere sodelavce. Vsekakor pa ne pogrešam dela. Vem, da imajo denimo ta teden neznansko gnečo in prav res sem vesela, da me ni tam. Najbrž so za večerjo ribe in krompir. Okej, priznam, da so bili zajtrki super.

Lepo je tu pri nas. :)

Menda še zadnja bohinjska za nekaj časa

četrtek, 07. september 2006

Cukerpekerska dilema

Evo, o tem pa ne vem čisto nič. Vse moje znanje o peki tort iz nule izvira iz bibilije, ki ji sledim do črke (razen pri nekaterih kruhih in kdaj pri količini čokolade). In biblija vedno reče, da je treba speči vsako plast torte posebej. To pomeni, da imam dva tortna modela (pa bi pogosto potrebovala tri, ampak trije ne grejo naenkrat v pečico, zato to nima smisla). Torej... V kratkem se mislim spet lotiti karamelne torte in študiram, da bi biskvit spekla kar v enem šusu in ga potem prerezala. Tako ali tako ni kaj posebej rahel, zato najbrž ne bi smelo biti hujših težav, pa če sem še tako nerodna. Slabost peke v dveh kosih je, da se pri konkretnem biskvitu zelo dvigne sredina, ki se ob ohlajanju ne posede nazaj.

Moje vprašanje: ali kdo pozna prednosti in slabosti peke bisktvita v enem kosu oz. v več kosih?

Sicer bom pa stvar itak sprobala. ;)

sreda, 06. september 2006

Alo, svojat!

To rečem sebi. Res se ne spodobi, da mine dan brez posta, če ravno ne potujem in mi gostujoči blogerji ne zatajijo. Torej... Ni lepo, da me komarji ožrejo septembra. Sploh tisti, ki si je hotel prisvojiti mojo levo nogo, je bil zoprn in bi mirno konkuriral finskim vrstnikom.

Ker sem izpustila popoldanski počitek, me zdaj že močno vleče v mižule. Sem si določila, da je ob 21h že čisto spodobno, če se odklopim od sveta. Mislim, da bom prehitela celo svojo častno nečakinjo. Hm, torej še ura in pol. Veke postajajo težke, sanjski svet je vse bolj sanjski...

*budna*

ponedeljek, 04. september 2006

nedelja, 03. september 2006

Topšop

Ponavadi je TopShop stvar, ob kateri hitro preklopim program. A ne tokrat! Danes sem se zvijala od smeha, ko sem gledala reklamo za tale čudežni napihljivi kavč. Žal je internetna predstavitev odločno preskopa. TV različica nam pove, da je npr. ogled filma v dvoje na tem kavču še bolj romantičen. Jaz si pa samo predstavljam, kako se zašvica v rit.

sobota, 02. september 2006

Reševanje blogerja Keksa

Lani so reševali Humarja iz Pakistana, letos Križnarja iz Sudana. Predlagam, da naslednje leto v kakšni zakotni državi v težave zaide kakšen bloger. Po možnosti vsaj malo junaško (in neumno). Ker je Keks po nekaterih interpretacijah guru, vsekakor pa promotor slovenske blogosfere, predlagam, da ga določimo za prostovoljca in pošljemo v Molvanijo ali kaj takega, kjer bi ga obtožili recimo kraje zobnih protez. Ko bi ga si.blogs skupnost rešila, bi se vrnil kot narodni heroj. Kdo je za?

:)

Popoldanska malica

Ravno sem se slastila z zadnjimi oblizki špekulas sladoleda iz Anike in gruntala, kako bom blogala o tem najnovejšem odkritju božanskega statusa, ko je bilo sanj konec in zadnje kapljice sladoleda so kanile na koleno. Čista potrata!