petek, 30. junij 2006

Gotta love the local news

Tonight's top story - Last week, Chad Kruger was stopped by the police for driving erratically.

Pardon me? How is that the most important news story of the day? Why is that even in the news?? Ok, Nickelback is a local band but who cares? It's not as if it was a slow day and there was nothing else to report. I mean, the second piece of news they aired was about a major bust in a Canada-USA drug smuggling ring!

At least the other station had the decency to put the Chad Kruger non-story on after the drug one. *sigh*

četrtek, 29. junij 2006

So long

I've moved out of my room and went to the office, planning to get
online via cable. No such luck as we now seem to be completely
disconnected, it's not just our wi-fi network. (Yay for Nokia!)

Anyway... If this blog had a theme, the last 6 months could've been
about Finland. But as it is just pretty random drivel, the blog goes
on. I'll be living up to my travelling URL for the next ten days. In
that time, I leave you in the excellent company of my Canuckistani
twin, HooHoo.

*sniff*

sreda, 28. junij 2006

Končni izlet

Živalski vrt je bil fajn (sploh ker sem šla zastonj), rosomaha ni bilo doma, zemljevid razširjenosti rjavega medveda v Evropi je bil malo sfaljen (kočevski kapitalci ne sploh), severni medvedki so bili prav luštni, mladi rjavi tudi.

Poslovilna čajanka fina (sploh torta), darilce prav tako.

Slike bojo mogoče jutri, ampak spet slabo kaže z vajrlesom.

torek, 27. junij 2006

Soooo

Seeing as all my luggage and I are soon to be off on a little road trip and then finally home, who else would like to entertain my readers between 30th June and 8th July?

16 evrov

Toliko stane vsaka kila nad dvajset, ko gre za prtljago v ekonomskem razredu pri Austrian Airlines. V prvo so mi pogledali skozi prste (no, v bistvu so kar mižali). Me zanima, če mi bojo tudi tokrat. Zaenkrat še čakam na odgovor, če se mi ta strošek povrne. Če se ne, se mi zdi, da bojo Irka et al. malo bolj obteženi potovali proti jugu. Ker ne mislim sprašiti mesečne plače za to. Lahko pa spet izvežbam ubog pogled.

Mogoče mi pa le uspe

Namreč videti rosomaha. Sigurno bo pa kakšen medvedek severne sorte. Jutri grem sem. :)

Priklop

Napol sem spakirana, vse je zaključeno (ja, bom odlična) in pred kakšno uro smo se spet omrežili. Tako da sem zdaj najprej lepo prebrala Mladino prejšnjega tedna ter nekaj blogov in sem nasploh jako družbeno koristna.

Čez dva dni pa že v Oulu, kjer snamem Irko s sorodniki in prijatelji. No, bolj oni mene snamejo. :)

(Se je pa tukaj čez vikend začela jesen in včeraj sem že zagnala radiatorje. Ampak japank pa ne dam!)

ponedeljek, 26. junij 2006

13

Ko smo takole že peti dan brez vajrlesa (tisti dva nekajurna priklopa ne štejeta) in se nihče ne pomuja, da bi se kaj porihtalo, končujem blesava porocila za teto EU, ki me je tega pol leta zalagala (ha!) z denarjem. Ne vem, kako mi je uspelo v t.i. Volunteer's Report tako naložiti, da sem morala precej zmetati ven IN zmanjšati font, da se je vse zbasalo na tisto eno stran. Pa niti nisem kaj pametnega povedala. In potem sem vse obrnila še v tretjo osebo (slovnične sorte) in nalimala v drug formular. Jep, isto nakladanje v dveh formularjih, ki se jih pošlje na isto inštanco. Ki po mojem tega sploh ne bere. Zanimajo jih samo finančna poročila, pa še to je v mojem primeru jako preprosto, ker nisem delala nobenih posebnih stroškov. Še predvidenih izrednih stroškov niso imeli z mano.

In potem je moje delo končano. Lahko še zbrišem SMS-e in nekaj številk s službenega telefona. Kaj pa potem?

Potem grem pa na čaj! In potem še enega in potem na kosilo in potem podpisat poročilo.

sobota, 24. junij 2006

Back back

Back from the magical journey, yeah

(I'm connected again.)

Weird things happen

When BeeBee is disconnected:

1. I've seen 5 movies so far: Fever Pitch, Constant Gardener, Bend It Like Beckham, In Good Company, and Gone With The Wind. If anyone sees a connection between the first four, let me assure you that it is strictly coincidental. I have more movies lined up for today.

2. I went to the gym yesterday. Not for long, but I did come out sweaty. I think the last time I went to the gym before that was in 1999.

3. I've developed a fascination with bugs and taking pictures of them. It is all HooHoo's fault. I am, however, not going to publish them. I kinda like having people read MSCB, so I wouldn't want to scare them away.

sreda, 21. junij 2006

torek, 20. junij 2006

Po dežju posije sonce

In tako zdaj vsa izsavnana in okopana posedam na prav prijetno toplem balkonu. Hkrati luftam svojo sicer oprano, a nekajkrat spet prekajeno uniformico, ki je seveda ne bom več potrebovala. No, ne bi se pritoževala, če bi mi jo podarili, čeprav mi je prevelika.

(In ja, zdaj sem lepo brez rokavov.)

Skoraj poletni solsticij

Vse je že kazalo, da bo danes pravi poletni dan, ki ga definiram s tem, da se da cel dan zdržati brez dolgih rokavov. Pa zdajle bolj razmišljam, katero jopico bi oblekla, in da bi mi v bistvu prav pasali štumfki na nogah.

Sicer pa je kar precejšnja razlika glede na zimski solsticij. Takrat je bilo tukaj tri ure dneva (ob mojem prihodu že cele štiri!), zdaj pa ga je uradno nekaj čez 22 ur in pol, dejansko pa ni nikoli temno.

ponedeljek, 19. junij 2006

Savna

Prvič po več kot dveh mesecih sem se spravila. V bistvu me je nekaj vleklo. Zdržala sem celih 13 minut, ampak v tem času sem švicala kot konj. Zdaj štejem, kolikokrat sploh še lahko grem. In je samo še petkrat. :(

No, se pa zdaj počutim super in sploh.

Juhej pa plača!

Nisem tiste sorte, da bi se ravno vedno glih potegnila zase, sploh kadar nisem prepričana, da imam prav. V petek sem se pa vseeno zbunila, ko sem dobila pildek od plače, na njem pa 60 evrov premajhno številko (kar je v mojem primeru skoraj tretjina cele plače). Manjkal je torej tisti kos, ko mene ni več tukaj, sem pa še zmeraj na Finskem in uradno moj projekt še poteka (ampak moj projekt ima toliko uradnih datumov, da je cela zmeda in bi bil tudi odbitek logičen). In se je tipkalo po telefonih v Oulu in Helsinke, rezultat pa še ni bil znan in ga tudi nisem pričakovala.

Danes pa dobim brend nju pildek, kjer lepo piše prava številka brez odbitkov. Zraven je še en pildek, kjer je nekaj v finščini, in mi je celo uspelo prevesti: "Tukaj je tvoj popravljen izračun plače. Razlika je nakazana na račun." Juhu!

nedelja, 18. junij 2006

Request-a-pic! results

As requested on Friday, here are the pictures! Yes, I cheated a bit, and yes, I ignored some requests. And the moose thing is a separate post altogether. Anyway...

For Lilit, here is aurora. In my 6 months here, I never saw the real thing (saw it 5 years ago, but no pictures of that). So here is the next best thing. :)



For the magnificent Frédéric, here is the view of just outside my window. From the middle of one of my rooms.



For the gorgeous wee_wee, I have midnight sun. Well, ok, midnight clouds. But the picture was taken at midnight (00:00:14), so it counts.



And finally, for my Canuckistani twin Hoohoo, I found a cute bug. Yes, I think it's cute. (If I ignore the fact that it announced its presence by falling onto my shoulder from who knows where.)

Noč butastih sanj #34

Iz našega razreda (pa ni bil niti osnovnošolski niti srednješolski) so nabirali slovensko žensko košarkarsko ekipo za olimpijado. In ker nas je bilo v celem razredu vsega skupaj pet punc, sem seveda tudi jaz padla noter. Ura je bila ena, odhod naj bi bil pa ob treh. Talk about short notice, a?

No, grem domov, da pripravim, kar rabim. Torej ruzak, ki ga imam ponavadi za badminton (brez loparja in žogic seveda). Nekje vmes grem še čez park Zvezda. Tam na eni stojnici neki Drnijevi grupiji talajo neko biovege hrano. Dobim točno en makaron z nečim, kar naj bi bila feta, ampak ima okus po piščancu. Blazno paše, ker sem noro lačna. Pridem (spet?) domov in si pripravljam pijačo (aka okus). Ura je že 14:59, torej se mi rahlo mudi. Se pa spomnim, da olimpijada verjetno ni v Sloveniji, zdi se mi, da je v Italiji. Gruntam, če rabim postni list.

Pa smo na olimpijskem turnirju. Izkaže se, da igrajo trojke. To me kar pomiri.

In potem je zvonila ura.

sobota, 17. junij 2006

RIP?

It seems the little rodent known as Sven-the-Laptop's mouse has died. Now I have to use this touchy feely pad. Me no likey. Me want rodent back!

UPDATE: *singing to the melody of the First Magical Trevor*
Yeah, yeah, the mouse is back,
Yeah, yeah, the mouse is back
Back, back, back from his magical journey, yeah!
(The magical journey involved an improvised screwdriver and a look into the little mousie's insides.)

Stvari uhajajo iz rok

Evo, plan za prank je narisan in napisan (moj kiberoče je navdih dobil pri Kojotu). Sicer je neuporaben, ker je zverina precej na tesnem. Je pa zaskrbljujoče, da se moji kiberstarši ukvarjajo s tem. Hm.

Swimsuit season


The coming of summer in some parts of the world (I'm still not quite sure about northern Finland) also means the beginning of swimsuit season. Now, if that's caught you unprepared, or if you have absolutely no taste in swimwear, I give you WholesomeWear:

"WholesomeWear is a modest line of clothing for "wherever." Our WaterWear is the first to be introduced because the need for modesty in swimwear is greatest and the supply almost non-existant. Swimwear that "highlights the face, rather than the body" includes an undergarment with bright colors at the neck ans shoulders to draw the eye to the face. The spandex undergarment fits like a bodysuit, while the loose-fitting Taslan outer gament limits cling and adds modesty and style."

The thing in the picture is: "The original culotte swimmer is modest swimwear for the more active swimmer. This design has a body fitting undergarment made of Spandex for maximum flexibility. And the looser fitting taslan scoop-necked romper outer garment gives a stylish modest look."

And now for something less modest. Not exactly safe for work...

petek, 16. junij 2006

Name the beast


We got this addition to the hotel last week. And it just screams to be a part of a prank, no? What better opportunity than when I leave! I have very limited resources, though, and the moose is positioned awfully high up and I'm not sure I could get a ladder, so if anyone would like to assist on the night of 28th June, let me know.

A pretty feasible idea: come up with a name for the beast, write it on a piece of cardboard, decorate it, and tie it around the moose's neck.

So, name suggestions are most welcome. In any language, really. Thanks!

------
The whole thing might of course never actually happen. And not just because I'm lazy.

Request-a-pic!

As I have a pretty empty weekend ahead of me (only have being a domestic goddess planned), I present to you request-a-pic! Just tell me what you'd like to see pictures of. Be as vague or as specific as you like, as long as it's not nekkid BeeBee or code to the hotel safe. The rest is fair game. And as long as it's within the 5-minute radius from the hotel (I'm lazy). Go!

Automotive

Photo Friday's challenge for this week is "automotive":

četrtek, 15. junij 2006

Ugibajmo z BeeBee #4

Koliko časa sem potrebovala, da sem ugotovila, da se 21 strani dolg članek Else Grete Broderstad z zvenečim naslovom Political Autonomy and Integration of Authority: The Understanding of Saami Self-Determination v bistvu ne ukvarja prav dosti s temo moje diplome?

Na prste

Najprej štumfke, pol pa čeveljčke (link dal Matej). Sicer si predstavljam, da se superge obuje brez nogavic pa da se moraš kar navaditi. Predvsem pa hecno izgledajo. :)

Izziv maratoncem: preizkusite to čudo!

-----
Hm, zdaj malo bolj natančno prebiram uradno stran teh čeveljcev in teka v bistvu ne omenja. Zanimiva so navodila za uporabo. Prva točka: Walk barefoot for one minute to adapt to the sensation. Kaj? A folk drugače nikoli ne hodi bos? Naprej se navodila osredotočajo na problem ciljanja prstov v prave luknje. S tem so problemi že pri naprstnih nogavicah, ampak tam lahko vsaj konkretno zagrabiš tako prste kot nogavice. Z malo mokrimi nogami mora biti še posebej težko.

Torej, stvar izgleda kar zabavna, ampak je njena uporabnost precej omejena. Oziroma lahko za vse te reči obujem svoje stare dobre Teva sandale. Po hribolazenju je pa sploh najlepše na svetu svoje kompete preluftati, ne pa zapakirati vsak prst posebej v neko gumo. Mah, po vsakem športu je tako (če seveda ni premrzlo, ko se je najlepše spraviti v tople volnene zokne).

sreda, 14. junij 2006

Tegobe življenja na severu naprej

Po tem, ko se je vreme cel dan kisalo in bilo že prav nemarno mrzlo (ko grem enkrat v japanke, jih ne sezujem do septembra!) ter v idelnem času za sončenje in lenarjenje™ še posebej vetrovno, se je zdaj prikazalo sonce. Po svoji stari navadi mi sveti direktno v sobo in se prav nič ne meni za to, da bi se spodobilo, da zaide. Še skoraj ena ura dneva je. Jaz seveda nisem zaspana sploh. Ob sedmih sem komaj zdržala z odprtimi očmi, ampak ne, opolnoči sem pa budna kot angora zajec.

Poleg tega ima to sonce zoprno navado, da kar pošteno ogreje zrak v zaprtih prostorih. I, zakaj pa ne odprem okna? Saj ga - tisto majhno zamreženo linico. Povsod drugje bi pa vdrla subpolarna zverinjad insektoidne sorte, ki jo sicer toleriram, ampak ne takrat, ko mi požre več krvi kot ena krvodajalska akcija.

Bah. Zjutraj me bo pa zeblo in se ne bom mogla skotaliti iz postelje.

*brainfart*

Do kolk pik se špila badminton?

Noč butastih sanj #33

Šla sem v Ameriko. Menda sem letela v New York, potem sem pa na rolerjih prišla v Boston. Tam so imeli pa nekakšno prepoved rolanja in so imeli po ulicah, ki so bile strašno podobne tistim okrog začetka Gerbičeve v Ljubljani, strateško postavljene ravno prav velike kamne, da sem se ustavila.

Prav, se bom pa preobula. Na to sem itak menda računala. In že sem sedela v avtu in sem se sparkirala v Bostonu. Pa sem hotela malo popraviti, kako sem bila postavljena. Avto je bil avtomatik, ampak vseeno je bilo pa reba prestavljati v rikverc kot standardno. Samo da je bil rikverc tam, kjer bi bila drugače prva prestava. No, uspelo mi je ne zaleteti se v avto pred mano, sem šla pa predaleč nazaj in prišla v križišče. To ni nikogar motilo. Nek fičko (ja, fičko) se je elegantno zmuznil mimo mene. No, potem sem pa itak pogruntala, da se tam ne sme parkirati, zato sem šla v iskanju parkplaca naprej. V spominu sem imela, da je parkiranje v Bostonu precej drago.

In že sem bila v nekem muzeju, kamor sem si menda že konec aprila blazno želela, pa nekako ni zneslo. To, da v resnici ne obstaja, me ni motilo. Malo v strahu sem segla v ruzak v iskanju denarnice, ker nisem bila prepričana, da jo imam. Pa sem jo le imela. Vstopnina je bila 50 centov, kar se mi je zdelo prav zmerno. No, pa je z butastim ameriškim davkom, ki ga ceni prlimajo šele naknadno (ampak ne muzejskim vstopninam, hudiča!), to zneslo 85 centov. Brskala sem po denarnici, če imam to v drobižu. Pri tem sem gospe, ki je kasirala, razlagala, da sem se precej na hitro odločila za tale izletek in da sem pozabila s seboj vzeti vse tiste kovance. Med kupom evrov sem našla tudi par ameriških centov, ampak nikakor ne 85. Potem pa odkritje - kovanec za 90 centov (ja, 90)! Gospa je bila navdušena, meni pa tudi ni bilo preveč čudno, da obstaja tak kovanec. Pa sem šla v muzej (nekaj o evropskih dvorih v pred letom 1906).

torek, 13. junij 2006

26

Dvanajst ur na šihtu nikakor ni moj rekord. Tudi nisem najbolj zmatrana ever. Je pa res, da v teh dvanajstih urah nisem naredila pravzaprav nič. Napeljala sem plezalne štrike, zavaljenim (pa tudi nekaj nezavaljenim) pamžem sem zategovala plezalne pasove in delila čelade... Kaj pa potem? Pojma nimam. Nekje vmes sem preposlušala za en CD finskega reaggeja (ja, se zgodi) ter zajtrk, kosilo in večerjo pojedla v družbi sodelavcev (večerjo celo na terasi, juhu!).

Jutri dobim pa obisk. Mogoče. No, prišli naj bi neki prostovoljci iz Kokkole. Ampak jih je v tistem mestu kakšnih petnajst, jaz pa jih poznam samo šest, tako da je vprašanje, če res pridejo "moji". Naj bi jih zabavala, ampak ne vem, kaj bi. Lahko bi jih vlekla na bicikle, ampak bi morala z njimi, v tej toploti (ne rečem, da je vroče) se mi pa ne da. No, pa celo nekaj na dež kaže.

Aja, pa zbrcajte me, da se odločim, če bi šla v ponedeljek sem ali ne. Stvar je bolj kot ne delovne narave, čeprav bi se mogoče dalo tudi kaj turistiti. Spet pa me daje huda lenoba.

ponedeljek, 12. junij 2006

Note to self 6/2006

It's an oldie but a goldie: wear sunscreen.

Plaža

Sedim na balkonu, hlače zavihane, noge na ograji, Sven v naročju, sončna očala na nosu. Manjka samo še kakšen koktajlček na mizici na moji desni, ampak se bom zadovoljila s presenetljivo prijetnim vonjem antikomarina. Saj bi slikala tole sceno, ampak sem prelena in se mi ne da vstati. No, mogoče pa le...

Izi ponedeljki

Tile ponedeljki zadnje čase mi prav dobro denejo. Prav nič ponedeljkasti niso, vse je precej umirjeno, čas je za trapaste vice in uživanje v brezdelju. Pa ne da se ne bi delalo. Takoj zjutraj sem sodelovala pri selitvi pohištva treh sob, potem popravila en kup puščic, po kosilu pa še pomagala prestaviti klavir.

Zdaj bi se lahko lotila poročila, ko ga moram spisati ob koncu svojega dela tukaj. Imam neke oporne točke, ki so pa tako evropske, da je edini rezultat lahko samo nakladanje. Eno vprašanje je: Please describe what you believe you achieved with this project in relation with your European/international awareness. Me zanima, če kdo ta poročila potem sploh bere...

nedelja, 11. junij 2006

Noč butastih sanj #32

Bil je ponedeljek okrog 9:40. Bila sem doma. Kar naenkrat sem ugotovila, da so se pa na faksu vendar začela predavanja. In to že pred enim tednom, ampak okej, prvi teden se itak nič ne dogaja (samo 15 seminarskih dobiš za napisat in na dvoje terenske vaje greš). Pogledala sem na urnik in za predavanje ob 8:00 sem bila že odločno prepozna (predmet se je imenoval pa Murgle, wtf?!). Okej, grem na tisto ob 10:00. Na urniku je pisalo samo Zemljemerska, tako da je bilo predavanje najbrž tam. Mamo sem spraševala, kje je to in če bom komot porajtala zgradbo. Tačas sem si zavezovala superge.

Pristanem na svojem matičnem oddelku na Filofaksu. Tam srečam kar nekaj folka iz svojih generacij (ja, imam jih več), ki jim tudi ni potegnilo, da kot absolventi (večletni!) nekako nimamo več predavanj in teh reči. Neka sošolka bere seznam udeležencev majskih političnogeografskih terenskih vaj in z grozo ugotavlja, da je tam tudi njeno ime in da mora pač iti. No, pa le prebereva, da je seznam iz lta 2002. Nasploh je po celem oddelku kup raznih oglasnih desk z raznimi seznami, programi terenskih vaj itd. Vse skupaj izgleda veliko bolj temačno, kot je v resnici.

Hm.

sobota, 10. junij 2006

Ni mi dolgčas

Saj sem na Googlu pod preferences našla množico zabavnih jezikov, v katerih ti lahko iskalnik lajša življenje:
Nastaviš Bork, bork, bork! (return to search --> retoorn tu seerch), potem pa od tam lahko nastaviš recimo Ilmer Foodd bork-bork-bork (directory --> diwectowy), kjer se ta jezik imenuje Ewmew Fudd (na angleški verziji je seveda Elmer Fudd), ali pa Hacker bork-bork-bork (images --> Im4635). V bistvu je cel labirint. S slovenščine se recimo pride tudi na Pig-Latin, kar so menda obrnjeni zlogi. Klingonščina je pri vsem tem prav navaden jezik.

Zmaga duha nad telesom

No, tako nekako. Ali obratno? V glavnem, premagala sem lenobo in se s kolesom (opa!) podala do štacune. Že drugič v dveh dneh sem šla prostovoljno biciklirat. Mojim od otrok zapuščenim staršem se zdi fino, ker ne preziram več enega od njihovih omiljenih športov, meni se pa zdi, da se mi je zmešalo. Pa saj bo bolje.

petek, 09. junij 2006

Dabloubibi

Priznam, da špijoniram za svojimi bralci. Sploh nisem edina. Tudi do mene pridejo guglaši z najnenavadnejšimi iskalnimi pojmi. Me pa zadnjih 24 ur fascinira ena druga stvar...

Včeraj sem objavila link na video zborovsko-orkestralne verzije letošnje zmagovalne evrovizijske popevke. In kar naenkrat se je po raznih forumih (predvsem faksov) pojavil link na dotični post. Pazi, ne na video na YouTube (no, mogoče tudi, ampak tega ne vem), ampak na post. Točno vem, kako je lik prišel z enega foruma na enega drugega. Vsaj ena oseba je link pošiljala tudi po mejlu. Še zmeraj link na post, ne na video.

No, saj se ne pritožujem, promet je povečan. In mogoče celo dobim kakšnega rednega bralca več (čeprav ne vem čisto, kaj je point tega, ker z blogom ne služim sploh, ampak to pustimo filozofom in Kukiju).

Mislim, da lahko tale post pošljem kot prijavnico za sprejem v Klub zalezovalcev in amaterskih vohunov.

Poverty

Photo Friday's challenge for this week is "poverty":

Noč butastih sanj #31

Kupovala sem modrce. Bila je cela štacuna od neke slovenske firme (Beti?) in čeprav mi prej ni nikoli bilo nič všeč, sem šla vseeno pogledat. In je bilo marsikaj čisto finega. Samo moje številke niso imeli. Eh.

četrtek, 08. junij 2006

Međik

Pred več kot enim letom me je očaral Međikl Trevor (enka inu dvojka). Danes sem našla še tretji del. (Ampak meni se še zmeraj zdi najbolj nalezljiv prvi.)

Fincem se je dejansko zmešalo


Hvala, Tina!

Kripl

To, da je moja desna rama po včerajšnji tlaki skoraj negibljiva, je pričakovano. Jutranje česanje las bi bilo za v burleske. Zakaj se je pa musklfibr naselil v mišice okrog kolkov (juhu, ni samo špeh!), mi pa res ni jasno. Hoja po stopnicah navzgor je kar zabavna, na srečo večinoma brez opazovalcev.

sreda, 07. junij 2006

Moji lasje so lahko beton

Hudič je, kadar moram v teh lenobnih dneh delati. Ker ta teden preurejajo šest sob v hotelu, so me seveda malarji pohopsali za pripravljalna dela. V bistvu za najbolj osovraženo pripravljalno delo - šmirglanje odvečnega kita za filanje lukenj v steni. Pa okej, delo osvobaja in nasploh krepi (o, ja, moja desna roka je zdaj dejansko precej krepka), zato se niti nisem kaj dosti puntala, še musko sem si napeljala v glavo in je šlo.

Zdaj pa - kaj za vraga je v tem kitu? Ko sem stopila pod tuš, da bi s sebe sprala prah, ki je povzročil, da sem izgledala kot Milena Zupančič, kadar ji napudrajo lase, da izgleda še posebej stara, se mi je na glavi naredila betonska čelada. Pa je šla po zlu moja ideja, da se ne bi šamponirala, ker tega pač ne bi delala več kot enkrat na teden. Ne vem, če je šampon vse izmil...

Pod tušom sem si seveda umila tudi obraz. Ampak, glej ga, zlomka, se potem pogledam v ogledalo in sem še zmeraj cela bela. Se lotim zadeve z vato in facočistilno vodo. Naredilo se je najpristnejše lepilo.

Torej, jutri se bom zbudila z betonsko čelado na glavi, na faco se mi bo pa za zmeraj prilimal povšter.

Aja, danes imamo sonce in čeprav niti ni toplo, vsi navdušeno luftamo. :)

torek, 06. junij 2006

Nova doza kiča

Post-breakfast state of my fallopian tubes

Knots tighter than ever.

(It's the margarine gobbler, I tell you. Today he had a hissy fit and decided to lie down in the middle of the dining room. The parents were their usual stoic selves (the mother sporting a t-shirt saying Princess today), so people just had to step over the kid. Finally the mother picked him up and hissy fit continued with the kid banging his head against the table.)

Nighty Night

Evo, pa imam še en razlog, zakaj se ob ponedeljkih ne bom spokala spat pred torkom: začeli so predvajati angleško serijo Nighty Night. Gre za komedijo, kjer ni sveto čisto nič, in je glavna junakinja (ha!) poosebitev besed "Me, me, me!" (tudi če je Matej prepričan, da so njegov izum). Fajn stvar, čeprav verjetno ne bom zdržala vsak ponedeljek tako pozno. No, so pa itak samo še trije ponedeljki...

ponedeljek, 05. junij 2006

My future infertility

I think my fallopian tubes just tied themselves into tight little knots. The reason? I had dinner with about 20 children under the age of five. In my view over the 20 minutes I was there: one threw a tantrum, one cried when he/she was being fed, and one used the common (it's a dinner buffet) butter knife to scoop some margarine, put it in his mouth, and then back to the margarine tub. Oh, and they all "belonged" to a mother of five, wearing a t-shirt that said superäiti (supermum). The kids' rockabilly father was there, too, but he was even more stoic than the mother.

I want my 12-year olds back!

Speaking of leaving presents

Me like:

Finnish in five months

It seems I know enough Finnish to understand some conversations among my coworkers. And yes, they've figured out that they have to be a little more careful from now on. You know, talking about my leaving present and all that. ;)

(Oh, how I love these easy days at work!)

nedelja, 04. junij 2006

Finci so hecni

Gozd. Ptiči pojejo. Ne dogaja se nič. Komentatorja vneto opisujeta dogajanje. Omenjata nek šprint. In glej ga, med drevesi se prikaže v bel dres odet mladec. Kometar postane še živahnejši.

Ja, na TV je prenos tekme v orientacijskem teku. Kdo bi si mislil. No, sem se pa spet spomnila odlične MGL-jeve predstave izpred nekaj let, kjer je bil orientacijski tek družinski šport - Reko Lúndan, Vedno se kdo izgubi.

Tegobe življenja na severu

Okej, eno je vreme, ampak te dni ni dosti hladneje kot v očetnjavi. Zdaj mislim govoriti o svetlobi. O tem sem že pisala, ampak takrat je bila samo teorija. Zdaj se gremo prakso. V Pudasjärviju, ki leži 60 km proti jugozahodu, je današnji dan dolg 21 ur in 15 minut (vir). Na mojem kuclju je dan torej malček daljši, recimo da ga je 21 ur in 20 minut. V tem času se podaljšuje za 7 minut na dan. Sonce zahaja vse bolj na severu.

Moja soba je obrnjena na sever-severozahod, zato imam zvečer (ob lepem vremenu) precej jutranjo sceno (v smislu svetlobe). V bistvu je to prav fino in tega sem se celo zimo veselila. Ampak... Ob 11h zvečer imam jaz tukaj še čisti dan. Če nisem noro zmatrana (in let's face it, te dni pač ne garam), sploh ne porajtam, da bi bil že čas, da grem v mižule. Sicer pa se dosti pred polnočjo itak ne da zaspati, ker mi tudi skozi (grdo gosto) zaveso sonce sveti direktno v tikvo.

Torej spim 7 ur na noč. Ni čudno, da me popoldne skoraj zmanjka.

sobota, 03. junij 2006

Izgubil se je

Moj navdih. Nazadnje so ga videli pred nekaj tedni. Nikakor ni to izgovor, zakaj že sto let nisem sem napisala kaj pametnega. Bolj bi rabila navdih za nabluzenje zaključka mojega veleslavnega članka. Pa novega naslova. Ovbe!

petek, 02. junij 2006

Včerajšnja doza kiča

Brez idej

Pred tremi meseci sem spisala nek člančič na temo prostovoljnega dela v tujini z geografskega vidika. Ja, v glavnem nakladanje, v bistvu nobene teorije, ostalo pa iz trte (i?)zvito. Članek sem oddala in se z njim ne več ukvarjala. Potem mi pred enim tednom Irka pove, da je videla, da bo stvar objavljena. Fino in fajn, meni pa nikoli ni nihče kaj omenil o kakšnih popravkih ali kar koli. To me je presenetilo, saj so moje dosedanje izkušnje z dotično publikacijo precej garaške.

Pa je danes prišel mejl. Ne, popravkov niti ni. Moram pa spisati še en odstavek zaključka (hudiča, ravno zaradi pomanjkanja idej ga v prvo nisem!), spremeniti naslov (glej prejšnji oklepaj) in poslati še dodatno sliko ali dve.

No, vsaj diplomske literature se bom lotila v izogibanju temule člančiču.

Jutranja tehnika

Vsake toliko je okno malo poškripalo. Zunaj je pihalo kot za stavo. Ura je bila šest in vesela sem bila, da lahko še eno uro drnjoham ob spremljavi vetra zunaj.

Potem pa pisk pisk pisk. Samo trikrat. Kaj je pa to? A to je to, zdaj je konec?

Še nikoli se nisem zbudila po samo treh piskih. Ampak ko zdaj četrtega ni bilo, sem že študirala, kaj fali. Moja budilka je prišla preč (točno takrat, ko me je morala zbuditi) in v tej divjini ne mislim iskati nove baterije. Od zdaj postajam še večji suženj Nokie...

APDEJT: Budilka je čudežno prišla k sebi in zdaj že dva dni deluje kot - ura! (Nokia pa vseeno ostaja za backup.)

četrtek, 01. junij 2006

37

Čez točno štiri tedne zapuščam tale kucelj. Cajt leti. Pa zdi se mi, da se je mogoče danes celo začela pomlad. Ampak to se nikoli ne ve.