sreda, 31. maj 2006

Fingliš

Shortsit. Iz shorts. Ampak je treba dodati še finsko množino (-it). Prisrčno podobno slovenskim ljudskim principom.

(Kaj vse se lahko človek nauči iz reklam za H&M...)

Ugibajmo z BeeBee #3

Približno enkrat na teden špilam feršterkarja, lučkarja in vunbacitelja za mladež, ki si je zaželela ples. Za glasbeno opremo večinoma poskrbijo sami in zadnje tri tedne se je brez izjeme vsakič največkrat sukal en in isti komad (ojej, nenamerna BFM referenca!). Torej - na kaj muva finska mladina te dni?

Dajrekt kvout

Bemti, v primerjavi z mojim je tvoje življenje rosna vrtnica v nedrjih angelov (wtf?!).

Matej Vajda, pesnik

torek, 30. maj 2006

Pa dejmo še mi

Predlagala Glista, povzeli mnogi in še kdo (definicija besede mnogo je očitno jako ohlapna). Torej, kam me odnese moj vesoljec v sodelovanju z lisico in glodavcem...

Standard: gmail.

Redno spremljam forum Lounli Pleneta. Včasih za kakšne čisto konkretne popotniške zagate, večinoma pa en konkreten podforum, kjer je moč najti splošne traparije, kreganje med Američani in Evropejci o napitninah, nasvete za ukrepanje ob vnetem mehurju, spremljanje Evrovizije skozi komentarje, recepte, hitre prevode iz eksotičnih jezikov in cele traktate (no, niti ne, bolj FAQ) o alternativah vložkom in tamponom.

Potem so tukaj Bloglines, ki mi prinesejo moje najljubše bloge, novice in stripe. Da ne zaostajam, moram seveda pregledati še si.blogs. In fino mi je spremljati, kdo in kako me bere. Najbolj je Statcounter zabaven pri Keyword Analysis in zdajle recimo izvem, da je nekdo guglal kaj je baking soda.

Ob ponedeljkih oddeskam (odvesoljčim?) na Mladino, ki tudi en teden stara še kar tekne. Dnevno se obregnem še ob angleške novice na YLE.fi, kjer me predvsem zabava izbor novic, ki se jih odločijo prevesti. Seveda čekiram tudi vreme, ampak mu ni nič za verjeti. TV program je pa tukaj.

Kadar je velika sila kaj razumeti, grem na Ilmainen Sanakirja, ki kdaj pomaga, pogosto pa tudi ne. Občasno me prime poslušati poročila v slovenščini in hop - na RTV Slovenija.

Aja, seveda ne smem pozabiti na družinsko drogo (kjer sem jaz še najmanj zasvojena, moji od otrok zapuščeni starši redno iščejo uteho v tej odvisnosti): Web Sudoku!

Seveda se te reči spreminjajo. Trenutno so vse precej specifično finske, z izjemo odstavkov 2 do 4.

Uf, skoraj pozabila: imam še eno zbirko bukmarkov, ki se imenuje Diploma. Ne vem, kaj je tam. Vem pa, kaj je v zbirki Čokoladni piškoti. Someone's definitely got their priorities right!

To je menda priti mač vse.

ponedeljek, 29. maj 2006

Neljä

1. Pa to res ni normalno, da sem te dni zavita v volnen pulover (in to niti ne zunaj). Saj nočem vročine, ampak da bi se zdržalo samo v majici z dolgimi rokavi, bi bilo pa fino. (Ja, BeeBee, trapa, kaj si pa pričakovala od subarktičnega poletja? Kot da je prvič!)

2. Od štirih navadnih in dveh športnih modrcev, ki sem jih privlekla sem gor, sta mi zdaj povsem prav (torej ne prevelika) samo še dva. Pa še to je eden športne sorte in mi je pozimi skoraj prirasel na kožo, zato ga raje ne nosim preveč (da ne govorimo o uniboob efektu). Tako imam en približno normalen modrc, ki ostane na mestu, tudi ko dvignem roke. Hudič pa življenje v divjini!

3. Kdo je pripravljen plačati 135 evrov za gumijaste škornje?!

4. Tukaj imajo ob zaključku šolskega leta nekakšen piknik, kamor pride tudi duhovnik! Pa ne, če ima ravno čas. Ne, piknik tempirajo za takrat, ko gospod utegnejo.

sobota, 27. maj 2006

Some things never change

Or some people, I guess. :)


Sobotna jutra

YLE TV predvaja veliko zelo zanimivih in kvalitetnih dokumentarcev. Pogosto originalni jezik ni angleščina ali pa angleščino preglasi finščina in takrat žal bolj malo razumem. Ob sobotah (tudi nedeljah) pa so vedno na programu angleški ali ameriški dokumentarci s finskimi podnapisi. Čista nebesa in ravno prav za umirjen zagon možganov ob 8h zjutraj. Trenutno se suče filmček o piratu Črnobradcu. Aaaarrr!

četrtek, 25. maj 2006

Ugibajmo z BeeBee #2

Zakaj sem se danes zbudila ob 4:30?

DA KONČAMO TO AGONIJO: za umret me je bolel mezinec na levi nogi. Vzrok neznan, vse pa kaže na pik kakšnega insekta. Bolečina je minila v nekaj urah.

sreda, 24. maj 2006

Gnar!

Na poročilih kažejo, kako Finci kujejo slovenske evre. Hehe. Ne vem, kaj v istem prispevku delajo Lordi. Ampak ti so ta teden itak v vsakem drugem stavku.

On perjantai (petek je)

No, filing je tak. Samo FotoPetka ni, tako da to malo fali. Jutri je vnebohod (a ni to vnebovzetje?), menda gimnastičarjev, in versko blazni Finci (not!) imajo praznik. V bistvu se mi zdi, da gre samo za izgovor za podaljšan vikend in popivanje. Prazniku in vikendu primerno dežuje (in to prav po bohinjsko, kjer nič ne kaže na konec), zato so skoraj vse zunanje dejavnosti odpovedane. To pomeni celo to, da mi ni treba odvleči starega papirja iz likovne učilnice. Tako sem kraljica brezdelja.

Na delovnem mestu sem že preučila en precej dolgočasen članek (Ustavne pravice švedsko govoreče manjšine na Finskem) v zvezi z mojo diplomo in bojim se, da me utegne takšna nenadejana študioznost zagrabiti še kdaj v prihodnjih dneh. Tudi v trgovino ni za hoditi, kaj šele biciklirati do tja. Na srečo je skoraj izginule zaloge čokolade včeraj izpopolnila pošiljka mojih blog beročih starih staršev (hvala!), tako da mi še ne grozi prehudo pomanjkanje. Sploh bom pa v petek (zaresni petek) pekla sirove štručke. Kdo pride na degustacijo?

Fredy na Evrovizijo?

Najbrž bi jih morala posvariti. KLIK

torek, 23. maj 2006

Kolme

1. Danes me kakšnih 50 ljudi po celi Evropi res ne bo maralo. Pošiljam jim namreč mejle, da jih nismo izbrali za mojega naslednika. Mwahahaha!

2. Plezanje je odplaknil dež.

3. Včeraj sem izvedela, da obstaja finski baseball, ki je seveda veliko boljši od ameriškega originala.

Definitely getting worse

I think I might even like mountain biking. A little.

Or maybe a lot...

It's getting worse

OK, so yesterday I heard that Lordi song once in full (on the radio) and about a gazillion times on different TV news pieces. So it's not a surprise that the song was stuck in my head all day, albeit somewhat disturbing. However, today I have that German song stuck in my head. I've only ever heard it in full once (Saturday night) and now it's overtaking my mind. Yeee-ha!

nedelja, 21. maj 2006

Ker tako pač najdem stvari

Kje so moji spalni štumfi? Živo roza in oranžne barve so, nazadnje so bili videni danes okrog 9:30.

Nekaj minut kasneje: in res je, vedno deluje. :)

Čas je za apdejt

Marca sem spisala tale seznam glede mojega bivanja na Finskem in vrnitve v Slovenijo. Zdaj ga moram predelati...

Stvari, ki jih bom pogrešala:
1. Savna dvajset korakov stran. Že sto let nisem bila.
2. Zajtrk, ki mi ga pripravi nekdo drug. (Glede ostalih obrokov ni taka reč, ampak zajtrk je pa res lepo imeti pripravljen, ko vstaneš.)
3. Tiste sveže zapečene polnozrnate štručke pri že omenjenem zajtrku. Zdaj tudi popečene okrogle ržene kruhke pri kosilu.
4. Savna.
5. Sadne juhe. Saj vem, da jih bom lahko sama delala, ampak ni isto.
6. Tuš v moji kopalnici.

Stvari, ki jih ne bom pogrešala:
1. Voda s čudnim okusom. Človek se navadi.
2. Vsakodnevno vnašanje kode za brezžični internet (ampak sem vsekakor hvaležna, da imam to zastonj).
3. Čudne ključavnice. Človek se navadi.
4. Krompir za vsako kosilo in večerjo. Stvari so se malo popravile.

V Sloveniji pa komaj čakam naslednje stvari:
1. Testenine več kot enkrat na mesec.
2. Da bom lahko pekla. In nasploh ustvarjala v kuhinji.
3. Mesto.
4. Badminton!
5. Pogled (pa tudi izlet) na zaresne hribe.
6. Badminton. :)
7. Pica.
8. Ene par čisto konkretnih ljudi.
9. Badminton.
10. Štacune!
11. Sobotnodopoldansko kofetkanje v mestu.

sobota, 20. maj 2006

Ha!

Zmagal smo! In ne morem verjeti, da sem vse tole gledala. (Finci Evrovizijo namreč. Ne da se mi linkat. Pa a ni fino, kako se imam kar za Finko?)

Tihožitje od včeraj

The morning after

The pain seems to have subsided, but I also believe it'll come back during the course of today. That does not mean that there is no pain at all right now. Even just lying down and doing nothing hurts. I think that means some more painkillers (relax, in my case that's one aspirin). But first, breakfast! Now, if I could just get up...

petek, 19. maj 2006

I need some serious painkillers. Ooh, or a hunky masseur.

There are no words to describe the pain I am in right now. I don't think I'll be able to get up tomorrow. But white water canoeing was fun, and even though the river was cold (I would say extremely cold, but it didn't actually feel that bad), the accidental tipping over was the best part.

*BeeBee's shoulders give up and fall off*

The Road

Photo Friday's challenge for this week is "The Road":

četrtek, 18. maj 2006

Polfinale Evrovizije na YLE TV2 ali Poročilo, sredi pisanja katerega bom najbrž zaspala

Začetek sem zamudila. Joj prejoj!

Ob popevkanju brezglase Bolgarke sem opazila, da Finci vrtijo podnapise za tele komade. Kaj pa tist dedec v kikli tam dela?

Aha, zdej bo pa naš krasotec... Pojma nimam, kaj tale dva komentatorja čvekata. Aha, omenila sta Bitko talentov (spet sem blazno fascinirana od finske izgovorjave slovenskih besed) in Omarja. Ojej. Se je s petardo počesal? Opa, tele poplesovalke so tudi popevalke. Kdo bi si mislil. Kahdeksantoista. Toliko je poba star. Hudič je s takim pomanjkljivim znanjem jezika razumeti kaj več.

Tale Andorka (Andorčanka?) je pa kar stasita. So pa zato go-go gerle v spodnjem perilu.

Zakaj imajo beloruski do-do dječaci gate oblečene čez kavbojke? Morajo biti strašno kul.

A, zdejle pa Albanija. Video se mi je zdel blazno zabaven. Aha, močen etno element. Ampak dečko blazno občuti tole verjetno kot Gradaščica globoko besedilo. Pa kolk je lep! To je za poročit - spoštuje tradicijo hkrati je pa noro moderen. Ravnokar sem spontano ovulirala. NOT!

Belgije se mi ne da komentirat. Ima pa dama lepe noge, ni kej rečt. Opa, do-do dječaci v steznikih. Kot Roger Moore v James Bond fazi. Ali je pa to uradna uniforma spremljevalnih nastopačev - kot prej pupe pri Andori.

Irlanti. Aha, romantika al kako? Začel je peti. *bruh* A ni krasno, kako se bekvokalisti začnejo hkrati pozibavat. Tko lepo umirjeno in romantično. Pa zakaj se mi zdi do-do dječak far? Konec. Sreča! *bruh*

Že vidim, kako bom preklopila na tretji program.

[Tukaj so zamujeni komadi, ker sem raje gledala milijonto ponovitev Seksa v mestu in se vmes pogovarjala s Stoojem.]

Makedonija. Nekaj 17. Opa, tile so tud blazno kul. Gospodični pa grozi, da bo kaj ven padlo. Ampak res!

Kaj se grejo pa Poljaki? Kleopatro? Benetke? Aja, še dobr, da majo tega reperja, da nas popelje iz sanjske zgodovine v krasna 90. leta 20. stoletja.

Ja, tale Rus pa ne miga tako lepo z boki kot naš Anžej. Jao, je to bundesliga? Baletki za romantiko? Klavir za sceno in trugo? Ampak s tole 13 na majici je pa nevaren, a? Zihr to rajca mladoletnice.

Tele Turkinje se pa malo bojim. Se mi zdi tiste sorte da bi me brez težav pretepla. Pa še take fejst telovadce ima ob sebi.

Aha, Ukrajina se je premaknila zdaj že do Kozakov. Čez kakšnih 10 let bojo imeli kakšne Juščenkove kostume?

Finska! Face so, ni kej. Aja, mimogrede, pod vso tole masko je pevec čisto tipičen blond Finec. Madona, če mu pa v tehle čevljih čevelj klecne, pa zlom ne uide. A ni prisrčen tale helebardamikrofon? Krila ima! Taka bolj netopirska. Kaj je car! Se pa po mojem kar našvicajo pod temi maskami. In besede moje mame: "Všeč mi je ta vrednota grdosti, ki so jo doterali."

Uf, še sedem komadov. Jutri pa šiht že ob 8h.

Nizozemska. Eh. Bom raje pokruzala po ostalih dveh kanalih, ki jih lovim.

Haha, Litvanci so hecni! Direkt se zajebavajo iz Evrovozije. Pa za spremembo niso v steznikih in ne izvajajo kakšne hude aerobike. Se pa komad sliši bolj kot kakšna navijaška himna.

Uf, Portugalska. Ne, ne da se mi več... Pa kaj je s temi femulleti? Pa Švedska. Eh. Sveti se pa kot drek v lahterni. Viro (to je Estonija, mimonjive). Hja, punca je luštna.

A sem prav prebrala, da je komad za BiH napisal Joksimović? No, pevec ima pogled, kot bi zadnjih 24 ur jokal, ampak hudiča, mene spet eno balkansko domotožje daje (se zgodi vsakih par let, če sem ravno v tujini) in mi je čisto vseeno, kako pevec izgleda. Scena malo preveč rimska (ali karkoli že), ampak mi je vse skupaj fajn.

Hehe, Islandija je menda blazno škandalozna. Hm. Okej, si jo zapomniš. Polomljena melodija, ampak kdaj je bilo pa to še važno?

fin vege konec the end

OPOMBA: Za tajpote in razne nesmisle ne odgovarjam, ker se mi ne da pregledati, kaj sem spisala. Itak pa so se mi možgani skisali.

Weird

I just had a t-shirt printing class with 16 special ed kids. The 5 teachers were the most difficult to deal with. But I'm still alive.

Še en vremenski preblisk

Danes je menda Erik. Ima približno tako funkcijo kot pri nas poscana Zofka. Torej mora danes deževati, da bo poletje lepo. Dežja ni. Je pa bilo nekaj snežink, tako da bo verjetno v redu. In ker na Finskem za pravo poletje šteje že junij (pazi: poletju se reče kesä, juniju se pa kesäkuu, torej poletni mesec), mi kar fino kaže za ostanek mojega zajedanja splošno koristnega dela tukaj.

sreda, 17. maj 2006

Hm. Hmm.

Junija imam v treh kosih 22 frej dni. Ni vse to čisto frej, ker moram tudi spakirati in urediti formalnosti (recimo zapreti finski bančni račun, spisati poročilo o svojem delu tukaj ipd.), a vseeno mi ostane recimo 18 prostih dni. Kaj bi torej takrat?

Imamo seveda eno zelo preprosto rešitev, ki bi bila tudi blazno poceni (=brezplačna): diploma. Lahko bi prebrala vso literaturo do konca in začela tudi pisati.

Je tudi varianta, da bi kam šla. Ampak po ameriških dogodivščinah in planu za finski roadtrip z Irko et al. je moj tošl precej shujšan.

Ah, kaj bi razmišljala, itak mi bojo naložili kakšno delo. Najbrž.

ponedeljek, 15. maj 2006

nedelja, 14. maj 2006

Vreme bo

Mislite, da bi Finci vztrajali, da se gre v torek, 16. maja, biciklirat? Za sosednji kucelj je napoved taka:


Trenutno pa sneži in sije sonce.

PS: Se opravičujem za vse tole vreme, ampak snega sredi maja pač še nisem videla padati.

Mwahahaha!


This is what I woke up to today.

sobota, 13. maj 2006

Popolna lena nedelja

Zgodila se je skoraj tri tedne nazaj.

Jutro po rojstnodnevni zabavi. Najprej pozen zajtrk, za nekatere samo kava. Nato gledanje nedeljske TV: MacGyver in resničnostni šovi. Ravno prav za lene možgane. Potem pica v najbližjem pajzlju, po njej pa za šport sprehod po obrobju centra Helsinkov. Na poti domov nabava sestavin za milkšejk.

Pozno popoldne gledanje blazno hecne oddaje za dom in vrt, ki se dogaja v švedsko-govorečem delu Finske, kjer se izgleda nikoli nihče ne umaže in vsi delajo strašno lične in grozno praktične okraske za vsako priložnost. Zraven srebkanje najbolj božanskega milkšejka na svetu (banane, mango iz konzerve, vanilijev sladoled).

Zvečer se mi končno razodene, kaj je tista groza, ki so jo zadnja dva meseca vrteli ob nedeljah zvečer: Tanssii Tähtien Kanssa, kjer so znane Fince poparčkali s plesnimi učitelji, skupaj so pripravili svojo točko in vsako nedeljo je izpadel en par. Stvar je v bistvu blazno zabavna, če ti kdo malo prevede, kaj govorijo, in če gledaš, kam potujejo roke zvezdnika po učiteljičinih bokih. No, tokrat je na sporedu finale in zasluženo zmagata Tomi in Sanna. Njega se mogoče spomnite kot osladnega popevkarja iz tegale posta.

Za lahko noč samo še blazno pomemben posnetek TV koncerta benda fanta moje gostiteljice. Potem pa že kar v mižule, saj me naslednji dan čaka helsinško letališče in še marsikaj.

Surprising discovery

I have muscles between my boobs. They hurt from climbing.

petek, 12. maj 2006

Vremenska napoved

Za ponedeljek so narisane snežinke. 15. maja. Blazno obetavno, ni kaj.

Ugibajmo z BeeBee

Dve uri se je že pripravljalo na dež, pa nič. Tudi prav. Potem pa se BeeBee spravi v plezalni pas in poprime za skalo. Le kaj se je zgodilo naslednji trenutek?

Masterpiece

Photo Friday's challenge for this week is "masterpiece":

Jutro butastih sanj #30

Preden sem danes ob 7:40 v paniki vstala, sem sanjala, da sem hotela narisati slona. Pa mi ni in ni šlo. Matral me je tisti del med rilcem in sprednjimi nogami*. Poleg tega je bil papir poln glinenega prahu, svinčnik pa sploh ne svinčnik, ampak nekakšna palčka, ki ni na papirju puščala nobene sledi.

* To moram povežbati. Hvala za knjigico. :)

četrtek, 11. maj 2006

A few spring pics

OK, possibly kitschy, but I don't care. The two bigger ones are the view from my balcony. The one on the right is what it's like half past midnight!

Reševalna vaja

Jutri imamo to. Nekaj v smislu reševanja v steni. Udeležiti se je moram tudi jaz, čeprav nikoli ne vodim plezanja (pač nisem kvalificirana). Zato sumim, da bom igrala ponesrečenko. Štor, kakršen sem, se bom še res kaj poškodovala. Zdaj se že dolgo nisem in je torej skrajni čas.

Jojmene!

Čez 50 minut vodim svojo prvo gorskokolesarsko odpravo mladeži gor in dol po našem kuclu. Okej, vsaj pritožb, da je stvar prekratka, ne bo, ker zaenkrat še ne zmorem kakšne posebne brzine. Vsi pa pesti držat in ude zavozlat, da ne bo kakšnega defekta. Sicer imam s sabo rezervne zračnice, ampak ne bi takole vežbala tega. Še bolj pa je pomembno, da se nikomur nič ne zgodi. Uf.

APDEJT: Ha! Če je pa tukaj meni kdo že kdaj povedal za kakšno spremembo, da ne delam, ko je bilo sprva mišljeno, da delam, sem pa tudi žirafa. V glavnem - danes ne bo nič. Zato da bo naslednji teden bolj bolelo. Ah ja.

torek, 09. maj 2006

Ojej, odgovorna za vzpon Fredyja Milerja

Je rekel Kuki na MARŠ-u. (gre direkt na mp3)

Finnish safari

Apparently, there are moose in some parts of New England. Apparenlty because we didn't see any, we only saw signs, telling us that they might cross the road at certain sections.

And then I go back to Finland and it's like some kind of safari: I see rabbits (ok, those aren't that interesting), a moose and reindeer. I managed to take two crappy pictures with my phone:

There's a moose somewhere there. Really!










Reindeer. Well, Santa's view.

ponedeljek, 08. maj 2006

What to do in Helsinki when you're alone and jet-lagged and waiting for a night train

Have a stroll through the shops in the centre, not looking for anything in particular. Learn that toilets are at Stockmann. Find Akatemien kirjakauppa, sit down in one of those comfy chairs, and write down everything that comes to mind about the jet lag-causing trip (it's almost like blogging!).

Meet your Helsinki friend for coffee. Travel there on the metro.

Go back to the bookshop, find an interesting book and read. And read. Think about buying the book (in my case it was We Need to Talk About Kevin by Lionel Shriver).

Get very sleepy. So much so that you don't even notice yourself drifting into dreams, only to be woken up by them - your travelling companion screaming in panic that the light is red.

Get up, put the book back on the shelf and go get some food. Enjoy the sun and the atmospehere as you snack at Esplanadi park. Get cold and move back to the bookshop.

Continue reading the book. Consider buying it (it's not expensive, but it sure takes up a lot of space). Write "What to do in Helsinki when you're alone and jet-lagged and waiting for a night train" (again, almost like blogging). Come up with a silly translation for a fellow-blogger's pet project. Go back to reading the book. Read a passage about the main character's thoughts on travelling. Seriously consider buying the book. Read some more. Think about buying the book again. Don't buy the book (OK, maybe you can, but I didn't) and leave the bookshop.

Go for another stroll around the shops before they close. Play tourist/movie maker. Buy some food for the long trip. Board your train.

There. You're all set for a sleepless night on Santa Claus Express.

Na kolo za zdravo telo

Tukaj je čisto resna pomlad, kar pomeni, da imamo nad 20°C, sneg kopni kot nor in se vse cedi, dneva pa je zdaj že kakšnih 20 ur na dan (tistih par ur noči pa tudi ni prave teme). Seveda je zdaj čisto zares konec s krpljanjem, čeprav si predstavljam kakšnega Tineta Strelo, ki bi krpljal po močvirjih. Namesto tega sem dobila novo zadolžitev - gorsko kolesarjenje. Na srečo zadeve še ne vodim, se mi pa to obeta v četrtek. Ker sem bila nazadnje na kolesu enkrat septembra 2005 in ker mi je nasploh kolo le sredstvo, s katerim se prestaviš s točke A na točko B, še nisem preveč navdušena. V bistvu me zdajle predvsem kot za stavo boli rit.

Pravzaprav pa to sploh ni gorsko kolesarjenje. No, je, glede na to, da se gre malo gor pa dol, ampak predvsem je to močvirsko kolesarjenje, katerega glavna lastnost je, da se totalno zalimaš v tla. In ko se zaradi tega ustaviš in stopiš na tla, se pogrezneš nekaj centimetrov globoko v blato.

Mah, nisem jaz kolesarska duša.

nedelja, 07. maj 2006

Kako sta BeeBee in Matej odkrivala* Ameriko

* okej, oba sva bila tam že kdaj prej, ampak se fajn sliši

V grobem je šla pot takole: letališče JFK, NY - Stratford, CT - Mystic, CT - Newport, RI - Hyannis, MA, Provincetown, MA - Plymouth, MA - Cambridge/Boston, MA - Salem, MA - Exeter, NH - Portland, ME - Augusta, ME - Port Harbor/Acadia NP, ME - Bangor, ME - Rumford, ME - Berlin, NH - Montpelier, VT - Brattleboro, VT - Northampton, MA - Springfield, MA - Hartford, CT - Bridgeport, CT - JFK, NY

Čeprav sem Mateju nekaj dni prej naročila, naj si nekam zapiše podatke o mojem letu, da bo vedel, kdaj in kje me čakati, je to pozabil. No, napisal si je, ampak je pildek založil. Pa sva se na srečo vseeno našla, čeprav se mi zdi, da se je malo skrival.

In sva šla. Mene je matrala slovenščina, oba pa iskanje prostorov Dollarja, kjer sva imela rezerviran avto. Sva jih začuda našla brez zapletov, zato je bila seveda nujna kompenzacija pri samem prevzemu avta: Matejevo mednarodno vozniško dovoljenje brez slovenskega jim ni bilo všeč. Na srečo je bilo v redu moje zgolj slovensko dovoljenje. Tudi prav. Recimo. Torej jaz vozim. Avtomatik. Zraven mene pa Matej, pravi pojem potrpežljivosti (ha!). Pa sva nekako zvozila in se na koncu tudi pripeljala nazaj. Je pa verjetno moj sopotnik izgubil kakšnih 20 let življenja.

Če se človeku ne mudi nujno od točke do točke, se je čisto fino izogniti avtocestam, vsaj v redkeje poseljenih območjih. V južnem Connecticutu te tako recimo pot vodi skozi skrajno lična mesteca kjer ti začnejo od samega cukra spontano gniti zobje. No, sploh pa ni povsod avtocest.

Spanje: Lonely Planet omenja That great American invention, the roadside motel in ima prav. Vsako še tako zakotno mestece ima vsaj en motelčič. Sicer cene in kvaliteta nihajo, zelo uporaben pa je tudi zvezčič kuponov Traveler Discount Guide. Sama sva ugotovila, da so glede kvalitete najbolj zanesljive večje verige. Preizkusila sva Econo Lodge, Days Inn in Quality Inn. Days Inn je imel vsekakor najboljše razmerje cena/kakovost. Mogoče je bilo pa to samo naključje.

Kljub dragemu parkiranju (glej spodaj) je bil Boston morda najina najljubša postaja. Razočaral je samo v eni točki: v ogromnem Bordersu niso imeli ThumbThinga, ki ga je Matej že tri mesece iskal. Pa sva to veleizum le našla nekaj dni kasneje v Bangorju (Maine), v eni redkih v nedeljo odprtih trgovin, kjer so prodajali vse: od prtov do Jezusove akcijske figurice.

Pipl uočing: šolske slupine na veliko hodijo gledat Plymouth rock. Učitelj skoraj orgazmira, ko razlaga, da je to "the most exciting rock you've ever seen" in mladež zre v tisti nateg od skale. Ko se z veliko brzino začne približevati naslednja skupina, učitelj prižene mladino z: "OK, you've seen the rock, move on." Škoda, pa tako navdušen je bil...

Di amerikn ekspirijns: WalMart nekje v zahodnem Maineu. Niti slučajno se ne da dobiti več kot pollitrske vode, če nočeš vsaj 6 flaš (ali pa galonskega pakiranja). Dobijo se vode z okusom (in predvsem cukrom/sladili). Nasploh je vse pakirano na milijon, kar z veseljem kupujejo debele grde družine. Hecna tale ruralna Amerika.

Entiks: en velik del Nove Anglije so jastogi, ki jih servirajo verjetno tudi v najbolj zanikrnih pajzljih. Še en del je javorov sirup in vsi njegovi derivati. Območji se deloma prekrivata. Potem je pa ena stvar, ki jo najdeš čisto povsod: starinarnice. O kvaliteti ne morem govoriti, vendar pa se najde tudi ob najbolj zakotni cesti kakšna koliba z napisom 'Antiques'.

Najdražje parkiranje: Cambridge, MA

Najgrše mesto, kjer sva se ustavila: Berlin, NH

Število Berlinov, ki sva jih srečala na poti: vsaj 3

Najbolj urejeno (verjetno čez mejo kiča) mestece: Sandwich, MA

Najzabavnejši jutranji program na radiu: pogovor o zažiganju prdcev (vključno z navodili) v okolici Bostona

Rezultat pri mini golfu: 64 - 61. Ni važno, za koga. Obe cifri visoko nad parom.

Najbolj adiktiven TV program: Home & Garden TV in tam prikazan čuden (beri: šarast) ameriški okus

Mateju najljubši (no, ali pa tudi ne) zvok: kratek potrob, ko se je zaklenilo avto.

Cena bencina: 2,76 - 3,04 USD na galono, torej v vsakem primeru pod 160 SIT za liter. Pa se še pritožujejo!

Prevoženih kilometrov: 2502

Najbolj hecno ime kitajske restavracije: Yum Mee v Ogunquitu, ME

Obiskani muzeji/galerije/atrakcije (ha!):
Pilgrim Monument, Provincetown, MA (fino, dober razgled, blagajnik se je spogledoval z Matejem)
Harvard, Cambridge, MA (blondinke naredile precej blond vtis)
MIT, Cambridge, MA (sva pač poskušala z osmozo vsrkati nekaj pameti) in muzej (palim na muzeje, kjer se lahko na knofke pritiska in se kaj premika)
The House of Seven Gables, Salem, MA (manjši nateg za 12 dolarjev po glavi, ampak vseeno fajn)
Witch Dungeon Museum, Salem, MA (tudi en malček natega)
Phillips Exeter Academy, Exeter, NH (po Harvardu in MIT-u sva se odločila raje za eno štengo nižje)
Portland Museum of Art, Portland, ME (ne prevelik, ne premajhen, fajn priložnostna razstava)
Acadia National Park, ME (losi so se skrivali, sonce pa je prav konkretno žgalo)
Smith College Museum of Art, Northampton, MA (zelo fin, super stranišča v prvem nadstropju [Matej ima sliko!], tri dela naše gore lista, Tobiasa Putriha)
The Mark Twain House, Hartford, CT (luštna hiša in blazno prijazno osebje)

Torej: fajn potovanje v fajn družbi. Izbor slik najdete tukaj.

For my English-speaking readers: photos from the New England road trip are here.

Helsinki street scene

sobota, 06. maj 2006

Ameriško poročilo bo

Finančno je že narejeno, ampak vas verjetno ne zanima (so pa številke strahotne).

Trenutno se še matram s premagovanjem časovne razlike. To je že v normalnih geografskih širinah kar problem, tukaj se pa še stopnjuje. Nikoli se namreč povsem ne stemni in šele zdajle (nekaj pred enajsto) nastopi malo bolj konkreten mrak. Sploh ne vem, da naj bi bila zasapana. Imam še en dan, da se spravim k sebi. Potem pa na kolo za zdravo telo (namesto krpljanja)!

petek, 05. maj 2006

Prologue

I was minding my own business at Helsinki airport, about to check in for my flight to JFK. A security-type guy approaches me and wants to check my baggage. So we go behind the screens and he goes through my dirty laundry (I had been on the road for a week) and gets to by toiletries bag, where he finds my little mooncup bag (don't click on that link if you're a man or queasy). He feels what's inside but from the look on his face, I can tell he has no idea what it could possibly be. Not wanting him to open the bag as the cup could really do with a very thorough cleaning, I say, "You don't want to know." He blushes and puts the bag back and we're done. He never even looked if I had anything under the toiletries bag.

I wonder what he thought it was...

Iščejo se

Prostovoljci za naslednje naloge:
- razpakiranje mojega ruzaka
- pranje perila
- da me nekdo brcne pod tuš in mi, ko sem pod tušem, glasno prebira moje najljubše bloge
- pretakanje fotografij s fotke na Svena in izbor za aploadanje na net
- branje in selekcija prijav za mojega naslednika tukaj na Finskem
- pisanje osebnih mejlov po mojem nareku

Thursday thoughts

Or some final things before Beebee returns.
In the same vein as Hoohoo's last post, I've rediscovered a few things that I like...
- Finished reading Kitchen Confidential by Anthony Bourdain last week and I loved it. I had heard lots of people comment about it, so I don't know what took me so long to finally get my act together and read it. Can't wait for his latest book to come out.
- I have rediscovered classic Shakira. I'm not talking about the crap that she's been putting out lately. I'm talking about her good music, back in her Pies descalzos and ¿Dónde están los ladrones? days. Good stuff.
- Kids grow up too darn fast! I called my 10-year-old niece today and almost didn't recognize her voice.
- Look at this photograph, everytime I do it makes me laugh: My dear friend P sent me this picture of us being silly together. It's one of those "off" moments where you don't expect a pic to be taken. I hadn't seen it before, and it really made me laugh. Those were good times.
- To my fellow guest bloggers, it's been a pleasure. Hoo, you and I will continue to bug each other on TT and msn, so pfft! ;P
Welcome back, Beebee! Hope you had a wonderful time during your trip!

sreda, 03. maj 2006

Konci

Konci so pretezno mizerna stvar. Vecinoma na njih komaj cakamo, po drugi strani pa si za nekatere zelimo, da ne bi nikoli prisli. Res nikoli. Da bi stvari vedno ostale, taksne kot so. Kot je rekel ze Holden, ki bi dolocene stvari pospravil v kozarec za vlaganje in jih tam pustil na veke vekomaj. Nespremenjene.

Zal so konci vcasih neizbezni. Od nekaterih ljudi se moramo posloviti za nekaj casa, lahko za vedno oziroma se konca oblika odnosa, v kateri smo bili z njimi do koncne tocke. Ki nato postane zacetna. Vprasanje je, kaksen naj bo ta konec. Ce je obojestranski, ce je prijeten, najveckrat ni problema. Snidenje je vedno prijetno, zacetek nekaj novega, navdusujega, tezko pricakovanega. Lahko pa se vse skupaj konca s poplavo besed, izrecenih v jezi, obarvanih z lazmi in namigovanji. S pricami ali brez. Vsekakor se nas konci dotaknejo. Tako ali drugace.

Sploh ce gre za lastno druzino ...

Hoohoo doesn't pop a cherry

I seem to learn lots of new things whenever I guest blog here. So far I've managed to pop three cherries, like going on my first rock climbing adventure. (Incidentally, that went very well as long as I wasn't picturing myself smashing into the rockface and bashing my teeth.)

This time on MSCB has been devoid of popping cherries. It's been more about making rediscoveries rather than doing entirely new things. For instance, my passion for cooking has returned after over a year's absence. I've been cooking and baking like mad these past two weeks and I hope that passion is here to stay now. And thanks to wee_wee I've been reintroduced to Anthony Bourdain and his book A Cook's Tour, a chef/writer you either love or hate. I loved him a few years ago and now I love him again!

Tonight I rediscovered one of life's simple pleasures. Well, two of them to be precise. I used to love sipping on what I referred to as my thé du soir, jasmine tea, to relax in the evening and I think I'll be reinstating that routine. In making the tea I was reminded of something even better - watching the little tiny balls of jasmine tea unfurl into long leaves inside my teacup. :)

Hey, what the hell, cherries for old time's sake!

ponedeljek, 01. maj 2006

Quick hello

From Montpelier, VT.

Domen: the postcard was free and you're welcome.
Hoohoo: you're welcome.
Irka & Lilit: vceraj sem gledala GA direkt v zivo. :)

Can't believe I'm going back "home" in 2 days...