petek, 31. marec 2006

Ojej

Po noči (jutru) butastih sanj, danes dobim paket s tole vsebino od Irke. Ne vem, če mi ne poskuša vesolje kaj povedati. Ampak kaj?


Hehe, imam dobre veze s Piratsko zvezo Slovenije. :)

Noč butastih sanj #26

No, jutro. Ko grem takole proti jutru še malo spat, imam blazno čudne sanje. Tokrat sem na Grenlandiji. Grem menda iz enega mesta v drugo. Peš in bosa. Vzamem pa s sabo en par nogavic in razmišljam, da mi ni jasno, kako lahko eni tako malo spakirajo. Pa nekaj je govora (v medijih?) o Fincu, ki je bos prehodil Grenlandijo.

Pridem menda na svoj cilj, ki je ali pa ni na Grenlandiji. Sedim pri mizi v neznani kuhinji. Zjutraj je. Prikaže se Tamara. Ima dva čopka, hkrati pa pobrito glavo. Vpraša me, če bi kaj pila. Rečem, da ne. Sebi natoči nekaj borovničevcu podobnega. Nekako vem, da se pozna z nekom, ki sem ga spoznala v Kanadi. Spoznala naj bi ga, ker je kot socialna delavka delala z njegovimi 3-4 leta starimi otroki (ki v resnici ne obstajajo). Mi je zamerila, ker ji nisem že prej povedala, da ga poznam (gre za človeka, ki se na hotmailu uvršča med spam, mimonjive). Potem predlaga, da se ji lahko odkupim in omenja nekoga, ki ima belo kopalnico in belo stranišče. Ne vem, ali je ima v mislih belo straniščno školjko, ampak jaz pomislim, kako mi je hecno, če naletim kje na kakšno modro ali kaj takega.

Potem se sanje spet obrnejo in sem menda pri Irki doma in se pogovarjm z njenim A. V prostor pride še Irkina mama. Obute ima živo rumene špičake z zelo visoko peto, oblečena pa je v sive hlače in nekaj rdečega. Takrat domov pride še Irkin oče, ampak ga ne vidim, samo slišim, A. pa nekaj komentira njegov prihod. Od nekod se je prikaže še babica in ko jo pozdravim, mi s stiskom roke skoraj potare kosti.

Pathetic*

I finished work just after 7 pm yesterday, the earliest this week. It was great, I had my dinner in peace (no fish! And there were pancakes for dessert!). I finally had time to unwind and actually became very sleepy just after 10 so I fell asleep almost immediately. All good. And then I had another one of my stupid dreams (well, it wasn't so stupid this time) and I woke up at 4.30. Couldn't go back to sleep, so I got up.

It's snowing here (lumikuuro = snowstorm). And only yesterday I said to someone how spring was finally coming here - that it was still cold, but also so sunny that Finns were getting freckles on ther faces (and me a tan).

*Think how 2nd series Blackadder would say it, if you will. I would link that, but while I may be awake, I don't feel like googling.

četrtek, 30. marec 2006

My t-shirt


sans moi et boobs

Nagradno vprašanje!

Kaj naredi Finec (ali pa Finka, no), ko prileze na vrh hriba?

(Nagrada: večna čast in slava, lahko se pa zmenimo tudi za kaj drugega.)

Jutranja alergija

Pri zajtrku imam svoj red. Rada preskakujem med raznimi postajami samopostrežbe in nikoli si ne nagrabim vsega naenkrat, temveč grem po etapah. Ker je to nemogoče, ko je v jedilnici 100 otrok, sem pripravljena žrtvovati 15 minut spanja in se na zajtrku narišem pred vso mladežjo.

Že itak sem zjutraj eno zelo zoprno bitje, ampak je okej, če sem lahko sama in tiho (so izjeme). Ko pa se pet pamžev spravi na en paket margarine in s tem zapre dostop masloljubcem, pa prešaltam v pasivno agresijo. Nekako tako kot takrat, ko sem na kolesu, pešci pa postopajo po kolesarski stezi in ne šmirglajo zvonca.

(Podobno se zna zgoditi pri večerji, zato se je že več kot enkrat zgodilo, da sem jo preskočila.)

Še dobro, da jih čez dan čisto v redu prenašam. Včasih so celo fajn.

sreda, 29. marec 2006

101

Komaj sem čakala, da je bilo konec šihta (14 ur od začetka do konca). Utrujena milijon na uro. Zdaj sem pa vsa na spidu od navdušenja, da je konec (za naslednjih 10 ur). Še brati ne morem. V bistvu bi se najbolj prilegla kakšna runda badmintona. Uf, pogrešam to!

Note to self 5/2006

Don't go anywhere near your office/anywhere your boss might be before you're ready to work.

torek, 28. marec 2006

Four things about work

1. 12-year old boys stare at my boobs. And I don't wear anything even remotely revealing, and to be honest, my bobs aren't exactly huge.

2. There will be a few more Just me. t-shirts (designed by yours truly) walking around Finland soon.

3. Is it weird that at 2pm I tell myself that it's ok, I'll be done for the day in only 6 hours, after having been at work since 8:30?

4. Every joint in my legs hurts. I so wish it was from snowshoeing.

Dan in noč

Ko ob piskanju budilke nekaj pred sedmo vklopim TV, da me malo zbudi (kdaj pa uspava), ponavadi še ne odprem oči. Danes sem jih. In medtem ko je tukaj na severu že svetlo, so helsinške ulice, ki služijo kot ozadje jutranjemu programu, še v temi. Se mi fino zdi.

nedelja, 26. marec 2006

Before and after



And that was my exercise for the weekend.

Nedeljsko nešportno popoldne

Nedelja, tri popoldne. Zunaj je že čisto pomladansko vzdušje, ki pa ga temperature še ne dohajajo. Okno imam na stežaj odprto, čeprav me zato malo zebe. Slišim otroke, ki se igraju zunaj. Sama se ukvarjam s šolo. Nič kaj strašno težkega, verjetno zaključujem kakšno seminarsko. Na Valu 202 je na sporedu Nedeljsko športno popoldne in njegov nogometni avizo "Gol! Gol! Gol!"

sobota, 25. marec 2006

Šla bi

Na kofetek nekam v mesto. Zadoščala bi ena plast hlač in flis. V zraku bi bil tisti privzdigujoč občutek veselja ob prihodu pomladi in hkrati tesnobe, ker je treba pred poletjem še toliko postoriti.

Številke so strahotne

Ne, nisem ravnokar na vago stopila.

Ker sem ta teden pridelala kar nekaj plusa, sem imela včeraj dopoldne frej. In ker se mi ni dalo ukvarjati z diplomsko literaturo, sem se šla financministra in delala proračun za obdobje april - julij 2006.

Odhodki bodo kar strahotni (zlasti aprila), ampak bi se morali večinoma pokriti s prihodki do konca proračunskega obdobja. Samo tole z dvema računoma v dveh valutah je pa kunšt. Sploh ker kar pridno uporabljam oba računa. Pa koliko bi dvignila s katerega računa in kdaj...

petek, 24. marec 2006

Plani in to

Nič hudega sluteč sem se odpravila na kosilo (standardna ponudba, kaj pa drugega). In potem čisto nenačrtovano še dve uri in pol špilala biljard. In sploh nisem tako zelo izgubila, čeprav sem igrala prvič po devetih letih.

Zdaj pa na večerjo. Imam insajderske informacije (sem se prejle namreč smukala po kuhinji), da bo danes piška. :)

Smooth

Photo Friday's challenge for this week is "smooth":

četrtek, 23. marec 2006

In to sta bili dve minuti...

Ravno lepo izpraznim inbox na gmailu in sem si blazno všeč, ker imam spet nekaj reda, ko pride mejl, ki je čisto zabaven in nič zoprn, ampak se mi res ne da odgovarjati nanj. Lahko nanj odgovorim. Ali pa ga pustim, da se nekaj časa cmari v lastnem soku. Je pa res, da moram biti še 35 minut budna in bi lahko ta čas izkoristila. Hude dileme, ni kaj.

Days like today

Yes, exhausting. But, like always with me, the less time I feel I have, the more efficient I am. So not only am I on a good way to accomplishing everything I was scheduled to do today, I've also done a little translating (money, woohoo!) and learned how to bake clay. See, I can also not complain. :)

Četrtkovo kosilo

Krompir sem sicer videla, ampak sem skoraj kot kakšen Garfield raje požrla lazanjo. O kakšni ribi pa ne duha ne sluha. :)

Ne da se mi

Danes me čakajo tri runde krpljanja (kar je samo po sebi čisto fino, ampak zdaj bo to že petnajstič do sedemnajstič na isti trasi in je res že dolgočasno in grem čisto preveč hitro), piromanija ter tehnična podpora za večerno žurko. Bah. To je 13 ur od začetka do konca.

Saj bo kmalu vikend.

sreda, 22. marec 2006

Love affair

Not perfect. Definitely some flaws on the appearance front. A bit temperamental at times. But warm when I need it the most. Doesn't complain when I decide it shouldn't be so warm. I get to control the flow and adjust the pressure. I can be there for as long or as little as I like, no complaints. The warmth never runs out. My on/off affair with the sauna is a non-issue.



My dear shower.

Kosilo danes

Haha, spet krompir in ribe, ampak tokrat krompir v veliko manjših kosih, z bešamelom in koščki lososa. Majhna, a dobrodošla sprememba.

ponedeljek, 20. marec 2006

Želeli ste - poglejte!

Komentarji na prejšnji post so dali en blazno bolan rezultat: mariniranega pingvina z dildotovo omako in krompirjem v oblancih in jagodnimi listi po finsko. Po domače je to Tomaževa nagrada.



For my poor unsuspecting readers who don't understand Slovene - my Slovene readers made me do it!

Spet uganka!

Tokrat ima celo Tomaž kar dobre možnosti: kaj sem jedla za kosilo?

BeeBee, čudo fizike

Naslednji teden moram biti kar trikrat ob istem času na vsaj dveh mestih.

*začne s cepitvijo*

nedelja, 19. marec 2006

Krompirkrompirkrompir

Zadnji obrok, ki ni vseboval krompirja (zajtrkov ne štejem, čeprav je tudi tam na voljo ena krompirjeva reč), je bilo četrtkovo kosilo. Od petka naprej pa zgolj in samo še kuhan krompir. In to je vsa izbira, kar se prilog tiče. Danes pri kosilu so bile zraven že tretji obrok zapored (spet ne štejem zajtrka) ribe. Ribe bi bile same po sebi čisto okej, če ne bi bile pokrite s skoraj centimeter debelo plastjo razmočenih sladkastih drobtin. No, včasih so primešane še kakšne začimbe ali zelenjava, ampak to zadevo kvečjemu poslabša.

Tolaži me le misel, da verjetno samo stare zaloge pospravljajo.

Čist sem na spidu

V delu je namreč topsikret plan.

sobota, 18. marec 2006

BeeBee vežba finščino

No, danes so to številke okrog 200. Kaksi sataa yhdeksantoista ja puoli metria je skočil Kranjec.

Pa kako fajn so slovenski hribi!

Sobota pred budilko

Kaj naredim, ko me ob pol sedmih zbudi SMS (in to še pomota!)? Vstanem, preoblečem posteljo, zdajle bom zložila oprano perilo, sledi zajtrk in potem pranje lasovja. Ampak potem pa res samo še lenarjnenje. :)

petek, 17. marec 2006

Stupid Blogger!

What happens when a blogger cannot blog? Okay, I could blog all I wanted today, but no one could read it. And yes, I want others to read my blog. So of course I had all these great ideas what I could write about.

Like how it's gone over zero today (+0.5 again!), but we're also expecting some serious snowfall over the weekend. I suppose that means a slightly longer snowshoeing season. (And that's a bad thing because I am getting bored but also good because it's easy and I get paid to exercise.)

Or how I experienced something very interesting yesterday: a Swedish-speaking Finnish girl asked my mentor/boss to repeat her question in English because she couldn't understand it in Finnish.

Anyway, Blogger's still having some major hiccups, so I'm posting this through email. I wonder if it works...

Noč butastih sanj #25

Odločila sem se, da bom na nekakšnem bolšjaku prodala enega od sedežev iz našega družinskega avta. Šla sem nekam, kjer je folk prodajal samo stole in druga počivališča za riti. Tam je bil tudi Matej, ki naj bi prodajal svoje fotelje (brez monologov), ampak se je raje navdušil in kupil en zelo grd pisarniški stol. Potem pa folk ni kar nič prodajal ali kupoval, ampak smo vsi hodili nekam jest. Kraj je izgledal kot zelo zožana Trubarjeva v Ljubljani (iste štacune), čeprav se mi zdaj, ko malo bolje pomislim, zdi bolj kot ena čisto konkretna ulica v Bonifaciu ja jugu Korzike. Potem sem imela vsega skupaj dovolj in proti mojim pričakovanjem se je nekdo, ki sem ga poznala (zdaj ne vem, kdo, ampak faca je vlekla na enega Francoza, ki sem ga spoznala pred skoraj 4 leti), odločil, da kupi moj sedež. Vse je šlo v angleščini. Je hotel za 20 evrov, pa sem rekla, da 25. In je bila kupčija. Verjetno tudi blazno pod ceno, česar sem se zavedala že v sanjah.

Enooka

Evo, končno je za mano ena noč dobrega spanca. In kaj dobim za to? Na desno oko sem skoraj slepa. Ne vem, a posnemam Velikega Kita, ampak izgleda, da se ravno dopolnjujeva. Zato tole pišem samo na levo oko. Ki je na srečo moje močnejše oko. Četudi samo zato, ker ne znam zamižati samo na levo, samo na desno pa gre. S tem se pri lokostrelstvu kvalificiram v manjšino in trofam mnogo lepši (in manj uničen) lok kot večine.

Opa, (neslepo) tipkanje je cel hec: prostorsko zaznavanje je predvsem na blizu problem. Kar je sicer čsto logično, nisem pa nikoli razmišljala o tem.

Uf, sem naložilaenih brezveznosti. No, desno oko je zdaj malo manj zamegljeno.

četrtek, 16. marec 2006

Ni še pomlad

Danes ni šlo čez nulo in za vikend je napovedan sneg. Zato spet sprememba v podnaslovu bloga.

Juhej, jutri je petek!

Pisala sem en jamrajoč post, ko me je imel Sven dovolj in se je spuntal. Pa sem ga imela še jaz dovolj in sem šla lepo na večerjo (ki je bila po hrani sicer slaba do povprečna, po družbi pa fajn).

Torej... Hvala leteči špagetopošasti, da je jutri petek. Ta teden je bil zagotovo najnapornejši doslej. Tudi spanje me malo matra. Že od nedelje (ali celo petka?) nisem bila v savni in zdaj me daje blazna lenoba in se mi ne da iti. V bistvu se mi še iz spodnjega dela uniformice ne da zlesti.

Za vikend bi pa najraje samo ležala v postelji in gledala Planico. :)

sreda, 15. marec 2006

Konec ugibanja

Ker je celo Tomaž obupal nad ugibanjem, s čim sem se urezala, naj končam agonijo, ki jo trpite, ker ne veste, kaj me je tako kruto poškodovalo, in povem: urezala sem se s sekiro. Ja, bravo jaz.

+0,5

To je pisalo ob 14:00 nad recepcijo. Prvič, odkar sem tu, je šlo nad nulo. Čas bo, da spremenim podnaslov bloga. Kakšen predlog? ;)

Saj je bilo verjetno za pričakovati

Nekateri Finci se blazno razburjajo, ker jih bodo bodo na Evroviziji zastopali Lordi. Ko sem rekla, da imajo Finci smisel za humor, sem očitno zajela samo del populacije. Žal še ena vzporednica s Slovenijo (in recimo Sestrami).

torek, 14. marec 2006

Ja, pa še to

Začela se je pomlad: danes me je malo prijelo sonce, kar najbrž pomeni, da moram na dan privleči sončno žavbo. In jo seveda zjutraj uporabiti.

Štiri

1. Kadar dolgo ne govorim slovensko (recimo tukaj na Finskem), ne znam več govoriti po naše. Saj ni prehudo, samo besede se mi malo zapletajo. Pa okej, to sem vedela in izkusila že prej. Pred nekaj minutami pa sem govorila z gospodom s z Gorenjske in komaj sem se zadrževala, da nisem tokla enake gorenjščine kot on.

2. Kljub temu ob naključnih trenutkih izustim kakšno slovensko. Recimo na finski "Moi!" odgovorim z našim ekvivalentom "Čao!" No, je res da sem imela pri tem okrog sebe še pet otrok, ki so mi poskušali dopovedati, katero barvo želijo (ni mi jasno, zakaj je to tak problem, ker razumem to tudi v finščini).

3. Ko Sven od lakote umre, je primerna pavza, da grem pod tuš, in v tem času Sven ostane od mrtvih. :)

4. Ja, kisa se mi.

View from work

My job here involves a lot of snowshoeing. We always take kids to Pikku-Syöte. The view can be quite amazing if the weather co-operates. And then of course there are sunsets...

ponedeljek, 13. marec 2006

Ponedeljek

Za mano je že 8 ur in pol šihta s precej malo zabušavanja (čeprav so nekateri po tednu dni dopusta blazno zgovorni in v pozitivnem smislu moteči), čez pol ure pa še krpljanje. Ker bo to ravno v času sončnega zahoda, bom seveda primerno opramljena. Kar pomeni, da dobi moj fotkić (ki nujno potrebuje ime, Svenu njegovo prav pristoji in se uporablja) novo spominsko kartico. Juhu!

Hm. Kaj drugega pa niti ni povedati. Razen da se res začenja pomlad, saj se z dreves in streh osipa sneg, moja uniformica pa postaja pretopla.

Aja, pa dobila sem dve sodelavki/vajenki. Do sedaj sta prav neuporabni. Me zanima, če sta plačani.

nedelja, 12. marec 2006

Občutljivci naj ne gledajo

Ostali pa povejte, s čim sem se tako mojstrsko urezala:

Še en seznam

Sem ravno na tretjini svojega bivanja tukaj. Čeprav je še daleč, pa lahko začnem sestavljati seznam stvari, ki jih bom pogrešala, ko se vrnem v Slovenijo. Bom mogoče še kaj dopolnjevala. Vrstni red je pa čisto nakjlučen.

Stvari, ki jih bom pogrešala:
1. Savna dvajset korakov stran.
2. Zajtrk, ki mi ga pripravi nekdo drug. (Glede ostalih obrokov ni taka reč, ampak zajtrk je pa res lepo imeti pripravljen, ko vstaneš.)
3. Tiste sveže zapečene polnozrnate štručke pri že omenjenem zajtrku.
4. Savna.
5. Sadne juhe. Saj vem, da jih bom lahko sama delala, ampak ni isto.

Stvari, ki jih ne bom pogrešala:
1. Voda s čudnim okusom.
2. Vsakodnevno vnašanje kode za brezžični internet (ampak sem vsekakor hvaležna, da imam to zastonj).
3. Čudne ključavnice.
4. Krompir za vsako kosilo in večerjo.

V Sloveniji pa komaj čakam naslednje stvari:
1. Testenine več kot enkrat na mesec.
2. Da bom lahko pekla. In nasploh ustvarjala v kuhinji.
3. Mesto.
4. Badminton!
5. Pogled (pa tudi izlet) na zaresne hribe.
6. Badminton. :)
7. Pica.
8. Ene par čisto konkretnih ljudi.
9. Badminton.

sobota, 11. marec 2006

Ajajaj

Možgani delajo sto na uro. Kaj bo iz tega?

Žal verjetno nič.

Finska Ema

Finale finskega izbora za Evrovizijo (bila je pred tem serija predizborov, ki je bila kot vaški Pokaži, kaj znaš) je hec. Kvaliteta je primerljiva slovenski, le dekolteji so manj bogato razkazovani (torej bi mogoče lahko kdo rekel, da je kvaliteta, em, manjša). Nekateri se grejo vzhodnjaške fore, ne manjka seveda kup skandinavskih poskočnic v smislu Abbe ali Rebeke Dremelj, večinoma so tudi podobno kot naša mišica ali pa Šaška brez glasu. Potem je recimo še kaj čisto všečnega (na TV izgleda kot malo mlajša Sarah Jessica Parker, tudi oblečena je precej v slogu SATC) in kaj, kar se lahko zgodi samo na Finskem (v nadaljnjem besedilu Pošasti). Seveda imamo še osladnega opernega popevkarja (v nadaljnjem besedilu Lepi), ki fura čisti Il Divo imidž. Pa ob robu odra poskakujejo nekakšne generične navijačice s cofki.

Tudi zelena soba (ali kako se že temu reče) je hecna. V togo zavit voditelj srednjih let (blond, logiš) v nekakšni improvizirani grški taverni zaslišuje nastopajoče. Njegovi prav tako v togi zaviti priležnici, ki naj bi bili menda sovoditeljici, izgledata neizmerno zdolgočaseni in ne rečeta nič.

Aha, gospod v zrelih letih se je preoblekel v črne usnjene hlače, rdečo srajco z belimi pikami in rdeč žameten suknjič. (Tole pišem sproti, objavila pa bom, ko bo blogger nehal s popadki.) Zdajle razglašajo neke rezultate, ampak mi ni nič jasno. Tiste Pošasti so dobile najmanj glasov. Se mi zdi. Lahko pa izbirajo za naslednjo rundo. Ja, "superfinalisti" bi bilo kar to. Meni všečna pupa ni prišla skozi. So pa tu Pošasti in Lepi. Zanimiva kombinacija.

Ojej, zdaj pa ostarele (in predvsem porejene) zvezde finske Evrovizije prepevajo svoje hite. Mogoče pa nocojšnja ponudba sploh ni slaba... Navijačice pa še vedno veselo skakljajo in cofijo.

V superfinalu so še eni strašni rokerji. Kitarist je kot Axl Rose, pevec ima pa dolge siveče lase in dolg črn usnjen montl. Navijačice še naprej navijajo.

Haha. En bend se imenuje Jane, kar Finci v glavnem kar pridno izgovajajo točno tako, kot se napiše. Ali naslov njihovega komada, V. I. P., je pa kar lepo vi-aj-pi. No, okej, enkrat so rekli tudi Džejn. So pa pevalke čisto brez glasu. Melodije tudi še nisem opazila. Malo me spominjajo na Sugababes. Prepoznam par besed: nekaj se pleše in nastopa nek DJ in omenja se petek. Mora biti zelo globoko besedilo.

Pošasti... Se mi zdi, da so kostume ukradli pri Star Treku. Opa, celo malo se razume besedilo! No, razumem, da je v angleščini. Haha, tip ima mikrofon pritrjen na neko fake helebardo. Poskok-poskok, navijačice.

Lepi si je za superfinale nadel še posebej vlažen pogled. Ampak ne more skriti, da ni noben Latino (poje drugače v italijanščini), kajti faca je čisto finska. Me zanima, če vseeno palijo Finke na to. Komad pa res brezvezen. Think Gianni Rijavec. No, ampak Lepi je vseeno miljavžntkrat lepši.

Zdaj je pavza za poročila. Hecno to. Najbrž bodo pa potem že končni rezultati. I can hardly contain myself. Ja, seveda.

In še vlečejo...Zdaj nam prepeva nek očetovsko-sinovski duet. Zobje od vsega cukra že izpadajo. Otrok je bolj za dekoracijo in patetiko kot kaj drugega, po tistih treh besedah na začetku je utihnil. V ozadju sta dva sprehajalca (ne požiralca) ognja. Blazno dramatičen učinek, ki podpira besedilo, globlje od Pacifika.

Voditelja v studiu sta se v tem času preoblekla in voditeljica izgleda zdaj malo manj pretirano zagorela.

Haha, moja (severna) polovica Finske je izbrala Pošasti. JV je izbral Lepega. Skupaj vseeno vodijo Pošasti. Osrednja Finska je tudi za Pošasti. Jugozahod je za Lepega in trenutno skupno vodi on. Jug... Skupni rezultat: Pošasti zmagale! Kul. Finci imajo smisel za humor. (Ali pa so res trčeni, kar je itak podobno.)

petek, 10. marec 2006

Ko mačke ni doma

BeeBee vseeno pridno dela. Eh.

Red

Photo Friday's challenge for this week is "red":



Original photo taken at The Lenin Museum in Tampere.

Noč butastih sanj #24

Urnik tukaj se mi je tako sestavil, da sem se odločila, da malo skočim domov. Nisem imela čisto jasnega plana, kako dolgo bom ostala doma (menda naj bi do en teden). Pridem v vhod našega bloka in izpraznim nabiralnik. Začuda je bil poln paketov zame. Pomislim, kako sem prišla ravno pravi čas. Doma ni bilo nikogar. Pojma nimam, zakaj, ampak začnem planirati pot nazaj in menda imam iz Münchna naprej direkt vlak, samo do tja moram priti (kar naj bi bil pa blazen problem). Kot rečeno - doma nikogar, kunštna pot nazaj... Odločim se, da ostanem največ en dan. Počasi se mi začne zdeti butasto, da sem prišla tako daleč samo za en dan. In takrat enkrat se zavem, da nisem v domači postelji ampak tukaj, na Finskem, in si oddahnem.

četrtek, 09. marec 2006

Ko se zjutraj zbudim

Zjutraj imam blazno rada veliko časa, da se zbudim. To pomeni, da vstanem in potem 45 minut ne počnem nič. No, grem na WC, prečekiram komentarje na blogu (blazno velik dela... not!) in šele proti koncu tega ničpočetja se iz spalca (v pižami) preoblečem v budneža. Glede na to, da se moram navaditi na zajtrk ob 7:45 (v izogib množicam kričečih otrok), sem si začela tudi uro nastavljati temu primerno zgodaj. Torej 6:53. Ja, zgodaj. Ampak imam vsaj čas, da še malo umiram v postelji, se zgrozim, da je dan res že zgoden, dvignem svoje obličje in se iz hibernacije spravim v polni zagon. Procesor je še malo švoh in ne morem govoriti, tudi motorika je še bolj vprašljiva in kakšna vrata samo napol zadanem.

In zdaj je ravno čas, da vsa sveža odskakljam na zajtrk...

sreda, 08. marec 2006

Additions to the side-bar

I've added Fred's and Martin's blogs there. They are fellow-EVS-volunteers here in Finland. And unlike me, they don't live in the middle of nowhere (Martin, trust me, if an IC train from Helsinki to Oulu stops there, it's important). And I wonder if they actually work, too. I have a strange feeling I'm one of the few EVS volunteers who really work.

torek, 07. marec 2006

Is it too late to run for the Oscars?

The magnificent Frédéric has made these three lovely videos from our EVS on-arrival training (check last month's archives). Of course, true to my nature, I make a fool of myself in two of them. Why not in all? Because I don't appear in one!

Anyway, here they are (WMV):
The one that gave me a headache for the next two days (wait till the end!)
An MTV Real World-type collage
Where we spent that one week - Viittakivi

Smuč smuč?

Ravno sem se dobro vrnila z misije, ki je vključevala tudi postanek v izposojevalnici opreme ob izteku velesmučišča Syötekeskus. In kaj so videle moje oči? Skoraj vse smuči so od Elana, nekaj je tudi bordov. Smučarskotekaški čevlji so Alpina. Slovenija do Finske!

Sicer pa je smučišče veliko za oboje krvavške Njivice, če jih skrajšamo za tretjino. Skoraj polovica smučišča je pravzaprav bordišče z dvema polcevema in drugo "opremo" za borderje.

Priznam, da me je na vrhu smučišča, kjer sem začela svojo misijo, kar prijelo, da bi si vzela malo dopusta in šla smučat. Pa me je potem tudi hitro minilo, ko sem videla, kako kratko je vse skupaj. No, mogoče pa vseeno kdaj. ;)

Zgodnjejutranje blodnje

Kar pogosto se zgodi, da imam okrog petih zjutraj neko prekinitev med fazami spanja, ko se ena serija sanj konča. Včasih to pomeni, da se precej na hitro zbudim iz kakšnih butastih sanj.

Današnjih sanj se ne spomnim - če sem sploh sanjala. Sem se pa zbudila okrog pol petih, vsa sveža in budna. Nekaj sem se še matrala, da bi zaspala, malo pred peto sem imela pa dovolj in sem vstala. Skozi okno se kaže kar lep razgled. Lune je ravno pol pa taka fina temno rumena, skoraj oranžna je. Sem nekaj slikala, ampak ker se mi ne da operirati s stojalom (tako sveža pa spet nisem) in lesti na balkon (sem seveda še v pižami), ne vem, kakšen bo rezultat na velikem zaslonu.

*muzak, medtem ko BeeBee priklaplja fotoaparat na Svena*

Eh, rezultat slab.

ponedeljek, 06. marec 2006

Še pomnite, tovariši?

Se spomnite tistih škricev, ki so se prikazali na naši televiziji pred nekaterimi oddajami? Recimo pred kakšnim filmom, da so kaj povedali o vsebini. Pa kakšna Metka Centrih Vogelnik je še napovedala, da bo po tej oddaji na sporedu Trefalt ali pa kaj takega.

Finci še kar gojijo te napovedovalce. Ponavadi gre za kakšne poštirkane, taščam všečne mladce s hecnimi frizurami (na kar naj bi verjetno padale hčere teh tašč) ali pa švedsko-govoreče dekline otroškega pogleda (in prav tako hecne frizure). Čez dan stojijo, zvečer pa napovedujejo program z rdečega kavča, ki zaseda približno pol studia.

Okej, res je, da jako malo razumem finsko in mogoče poleg programa pokomentirajo še trenutno svetovnopolitično situacijo in ceno trnovske ledenke na ljubljanski tržnici, ampak se mi zdi, da bi YLE zlahka preživel brez njih. Iz njihovih plačbi se pa mogoče lahko naredilo še malo programa, da ne bi bilo samih ponovitev. Ali pa tudi ne. Slovenski primer ni najbolj spodbuden.

Kaj se skriva v škatlah?

Spet jamranje, kolk mam dela

Ravno sem si prepisala razpored za čas med 11. in 31. marcem.

Povsem prosti dnevi: 4
Izleti s krpljami (vodenje): 14 (med drugim tudi ena skupina iz Nokie)
Poslikava majic (vodenje delavnic): 5
Snegokiparjenje (po možnosti samo uvajanje mladeži): 5
Kurjenje ognja v koti: 7
Priprava diska za mladež: 3
Neuvrščene aktivnosti: dve uri zabavnih iger za neko mednarodno skupino

Ko tole mine, je na srečo v tudi konec glavne zimske sezone.

Zadnji stavek seveda ni resničen, samo razpored za prva dva tedna aprila še ni narejen.

nedelja, 05. marec 2006

Drug named Pleasure

I'm starting to believe there's some kind of drug in that chocolate from yesterday. I was feeling very sleepy this morning until I had one very small piece of Pleasure. Now I'm awake and ready to... hm... laze around, I guess.

Š

Ne, ne tista športna oddaja z butastim naslovom. Š kot črka, ki se je Finci ne branijo. Čajkovski napišejo Tšaikovski. Bajam, da jim je črka domača, ker je del samijske (laponske) abecede, ki poleg Š-ja vključuje še nekaj nam precej domačih črk: Č, Ž in Đ. Ne da se mi raziskovati, kako se izgovarjajo, ampak Š je vsekakor Š.

Vseeno pa Fincev ne bi podvrgla kakšnemu slovenskemu jezikovozljaju, recimo "Iz Ježce v Stožce čez cesto po rožce," saj jih že navaden Z zmede (o C-ju sem pa že govorila).

(Tale post sem napisala pred skoraj enim mesecem in potem pozabila nanj. Včeraj sem videla na televiziji v podnapisih Ž kod del DŽ-ja. Se mi je zdelo blazno kul. Sem pa našla Š tudi v svojem slovarčiču. Se pojavlja v par bolj pogovornih besedah.)

sobota, 04. marec 2006

Pravično utrujena

Ker sem se potem zjutraj nehala delati, da pišem članek, in ga dejansko spisala, mu zrisala še primerno karto in izbrala slike, pomila kopalnico, zamenjala brisače in preoblekla posteljo, šla na podaljšano šetnjo do štacune, zmrznila in se v savni za silo odtajala, sem zdaj čisto mrtva. Se spodobi iti ob osmih spat? Hm, ob destih je pa ena nadaljevanka, na katero sem se prejšnji teden prav prilimala...

Pleasure


Sladkam se s tole božansko čokolado in se delam, da pišem članek. Ste vedeli, da je na Finskem 35 narodnih parkov?

petek, 03. marec 2006

Dan

Torej, vsak Kekec ve, da so na severu poleti dnevi zelo dolgi, pozimi pa zelo kratki. Le ob enakonočjih (21.3. in 23.9.) sta dan in noč čisto povsod po svetu enako dolga. Stvar gre po lepi sinusni krivulji in zimski solsticij (21.12.) je minimum, poletni (21.6.) pa maksimum (velja za severno poloblo, na južni je ravno obratno). Proti ekvatorju je ta krivulja zelo položna, saj je razlika med najdaljšim in najkrajšim dnevom zelo majhna, čas za prehod pa dolg. Bolj ko gremo proti poloma, strmejša je krivulja, saj je časa točno toliko kot na ekvatorju, le veliko večjo razliko je treba premagati – od nič do 12 ur svetlobe na dan v treh mesecih. V bližini ekstremov je krivulja precej položna (se reče, da gre odvod proti nuli), točno na sredini med njima, torej v času enakonočja, pa je najbolj strma. To pomeni, da se takrat svetli del dneva najhitreje daljša oz. krajša. (In ker se mi ne da biti drugače koristna, sem samo za vas, dragi bralci, narisala tale prečudoviti grafek. Nikakor ni popoln in se pozna, da je minilo že precej časa, odkar sem v gimnaziji na pamet risala precej natančne sinusoide. Drugače kot na roko pa tega ne znam.)

Manj kot tri tedne pred enakonočjem se je dnevu zmešalo in v zadnjem tednu se je samo zvečer dan podaljšal za eno uro. Ko sem prišla sem 11. januarja, je bil dan dolg približno štiri ure. Zdaj ga je že skoraj 11 ur. Sprva se je daljšal čisto počasi. Iz trdne teme pri zajtrku se je naredil tisti najsramežljivejši mrak. Potem se je dan opogumil in zdaj sonce oblizne gričke, ki jih vidim s svojega balkona, še preden vstanem.

Čeprav smo tukaj pod severnim polarnim krogom, kar pomeni, da nikoli ne bo sonce 24 ur skupaj nad obzorjem, bomo vseeno imeli bele noči. Kajti tudi ko se Sonce navidezno spusti pod horizont in dejansko zaide, se v resnici še ne stemni. Čista tema po definiciji nastopi, ko je Sonce 18 stopinj pod črto obzorja. Do tam je pa daleč. In tako se lahko čez kakšna dva meseca že veselim neskončnih dni in neusmiljene uporabe zaves.

Zabavno je, da se tukaj ne zavedajo čisto, kako hitro se trenutno dan podaljšuje. Za 13. marec ob 18h so planirali nočni izlet s krpljami. Fince sem torej razsvetlila južnjakinja BeeBee. (O tem, da mi je bilo to v interesu, ker nikakor nisem našla nočnih označb, ne bi govorila.)

Feminine

Photo Friday's challenge for this week is "feminine":

The Dot and the Line

As HooHoo put it: a love triangle to give you the warm fuzzies. Click on the image to see the cartoon!

četrtek, 02. marec 2006

Frej... recimo

Danes, ko imam jako malo dela, nič ne pišem. O, saj pišem, samo ne sem. Tudi ne kakšnega famoznega mejla. Ne, danes pišem strašansko strokovni člančič, katerega deadline ni čisto jasen, vem pa, da je kmalu. Pa ne da bi kaj pametnega napisala. Kje pa. Samo nakladanje, ki ni čisto nič utemeljeno. Je pa res, da obstaja na temo točno 0 literature. Preveč se pa tudi nočem osmešiti.

Hmm. Okej, članek ni tako zelo zanič, samo naslov moram malo spremeniti. :)

sreda, 01. marec 2006