ponedeljek, 27. februar 2006

Realnost življenja bogu za ritjo

Takoj po veliki noči imam v bližini Helsinkov vmesno srečanje prostovoljcev. Fino in fajn, ampak se mi ne sanja čisto, kako bom prišla tja. S svojega hribčka moram namreč štartati že na velikonočni ponedeljek, ko busi vozijo bolj po svoje. Pa okej, vsaj za silo vozijo, ker sem le v turističnem kraju. Bolj je zapletena pot nazaj. Če nočem zamuditi tretjine srečanja, se mi celo potovanje zavleče še za dva dni, ker busov v bližino mojega hribčka za vikend ni. Aja, pa potem naslednji vikend naj bi šla spet v Helsinke turistično. Vsega imam poln kufer.

Relativno

Ta teden imam zabukiranih šest terminov. Vsega skupaj je to dobrih osem ur dela. To je toliko kot pred enim mesecem v enem dnevu. Torej nimam kaj jamrati, a ne?

Hm, že gledam, kdaj bo čas za savnanje. :)

nedelja, 26. februar 2006

Pozimi in poleti

Med brskanjem po svojih fotkah sem odkrila ti dve. Posneti sta bili skoraj z istega mesta, vmes pa je minilo 6,5 mesecev. Nagradno* vprašanje**: kje je to?



* Nagrada je večna čast in slava.
** Udeleženci odprav, na katerih sta nastali fotografiji, ne morejo sodelovati. So pa naprošeni, da mi posredujejo pravilni odgovor, saj sem pozabila ime tele jasice.

Delegiranje

Po planu bi moral biti zame danes en malček delovni dan. Pa niti ni. Sinoči sem namreč nemško-finski mladini naložila, da kar sama pritovori tistih šest smrdljivih jelenčkovih kož nazaj v hotel. Delegiranje dela gostom sicer ne bi smela biti kakšna redna praksa, vendar jih itak vsakič sproti tudi prosim, da nazaj prinesejo oljne svetilke, s katerimi sem jim pocahnala pot. In to po ukazu nadrejenih.

V glavnem - imam frej nedeljo, ko lahko dokončam predstavitev Slovenije, naprej pišem en članek (beri: totalno predelam), vežbam finščino za mladiče, ki jih imam krotiti v sredo, operem eno rundo perila (večina mojih oblačil je povsem prekajena od vsega ognja, ki ga kurim te dni), si umijem lase in se grem sobarico (nove brisače, toaletni papir). A lahko kaj od tega delegiram kam drugam? Eh, se mi je zdelo, da ne...

sobota, 25. februar 2006

Huomenta!

Zame je danes delovni dan. Kar nekaj dela me čaka zunaj in vreme je ravno pravo, temperatura pa zelo znosnih -5°C.

petek, 24. februar 2006

More toothbrush, erm, stuff

After this and this, here comes toothbrush porn (sfw).

Alo, na pomoč!

V torek naj bi imela nekakšno predstavitev Slovenije za lokalne otročiče, stare 10 do 12 let. Ima kdo kakšen pameten predlog, kaj moram nujno vključiti ali kaj takega? Lepe slikice imam, zemljevid tudi, več pa moji možganci (z žganci [kdo ve referenco?]) zdajle niso sposobni. Ne sme biti preveč komplicirano, ker se bo vse prevajalo. Torej, s predlogi na dan!

Masculine

Photo Friday's challenge for this week is "masculine":

četrtek, 23. februar 2006

Moja nova rezidenca

Takoj, ko stopim skozi vrata, je pogled takle:



Na desni je kopalnica:



Malo naprej je spalno-TV del:



In razgled:

Pomlad!

No, začenja se. Zelo počasi in z užitkom. Snega imamo še vedno za izvoz (sinoči je snežilo), dnevi pa so že občutno daljši. Ko sem prejle nesla razglednico do nabiralnika, sem skoraj oslepela od tolikere beline. Temperatura je komaj pod ničlo (ah, saj se bo še ohladilo) in nasploh je vse zelo živahno.

Kmalu bo čas za pomladansko utrujenost...

Matej in drugi občutljivci naj pogledajo stran

Posledice, ki jih neznalcu (meni) pusti napenjanje lokov.

sreda, 22. februar 2006

Šest tednov

Danes mineva šest tednov, odkar sem se naselila v temle CŠOD-u. Torej sem skoraj na četrtini. Ne morem verjeti in ne vem, kam je šel ta čas. Čeprav se mi zdi, da še nisem bila kaj prida koristna, pa vseeno ugotavljam, da je bilo kar pestro. Severni sij pa še čakam...

ŠE NEKAJ: En dan prej pa je minilo točno leto dni odkar sem se prijavila na tole reč. In pred enim letom sem objavila tole. Ne morem verjeti. Dolga pot. In izbrana sem bila iz celega kupa kandidatov. :)

BeeBee the Finn

I seem to have stopped referring to dates, and instead I use week numbers. Scary! OK, so at the moment I can't wait for week 10. I have no idea what dates those are, but I know week 10 is looking pretty empty for now.

UPDATE: And then I watched Olympic curling in the evening. I'm beyond help now. *sigh*

Samo za Tomaza

Finska typkovnica (jako zasvinjana):

Noč butastih sanj #23

Odločila sem se, da si bom pobarvala lase. In sicer na nekaj precej živo rdečega. In imam barvo in se lotim dela. Navodil ne berem. Začnem si packati po laseh. Počakam tiste pol ure. Nič. No, kaj sem pa mislila, seveda se skoraj nič ne vidi, imam le malo pretemne lase v originalu. Pa se ne sekiram, ker naj bi barvanje potekalo v dveh rundah. Ravno si začnem malo bolj sistematično packati po laseh, ko sem nenadoma v nekem kafiču (in še vedno si barvam lase). Pogruntam, da sem nekaj sfalila vrstni red pri barvanju, ampak nič bistvenega. Na ušesa vlečem, kaj se pogovarjata dve deklini mojih let pri sosednji mizi. Ne spomnim se, kaj sta povedali, a v tistem trenutku se mi zdi vse blazno pomembno. In potem sem se zbudila. Ob 4h zjutraj. In sem skoraj uro kasneje še kar budna.

torek, 21. februar 2006

My new room

It is smaller than the old one, or at least feels that way. It only has one bed (as opposed to the old one's three). The bathroom is bigger. Batroom cabinet is smaller. There's a handy shelf near the shower. There is a real closet. There is a night stand. With a lamp! And *drum roll* there is a window. And a (completely snowed in) balcony.

The window actually felt a little weird the first night. When I woke up briefly, I saw this lighter (as in not completely black) patch on the wall, wondering what the hell was wrong and whether that was the glow-in-the-dark fire evacuation plan I was so used to in the old room. OK, I thought I was in the old room, I admit. And then it hit me - it was my dear window! Obviously six weeks of living in a windowless room had got me insane (and I have some weird dreams to prove it, as if you need it).

Anyway, I'll take some pictures soon in full daylight (and after I've cleaned some of the mess on the table).

Kaj sem počela v soboto zvečer

Oprala dva stroja perila (ja, tudi sama se čudim, od kod mi toliko) in zmrzovala ob slikanju Saturna:

ponedeljek, 20. februar 2006

Popotovanje od Viittakivija do Syötekeskusa

V petek nekaj pred šesto sem se zavila v plasti™, si nadela naglavno lučko in odpeketala (hm, v tek krajih je to bolj odškripala) proti glavni cesti in avtobusni postaji. Z lučko sem verjetno prav šarmirala šoferja avtobusa, mogoče pa je bil tako ganjen, ker sem imela pripravljen točen znesek. V Hämeenlinno sem prispela po urniku in si nabavila karto za vlak v Oulu. Tukaj nisem toliko šarmirala, ker sem operirala z bančno kartico (ampak iz čudnih finskih razlogov je bila kartica kar slovenska, kajti moja finska je za te reči neuporabna). Dočakala sem vlak (vmes sem še malo zmrznila), se vkrcala in naslednjih 5,5 ur je bil mir, v katerem sta se izmenjevala sudoku in Nick Hornby. Po načrtu sem prispela v Oulu in počakala na bus v Syötekeskus.

[Na tem mestu so izpuščene podrobnosti, ki so sicer bistvene za nadaljevanje zgodbe, a je ta blog namenjen čaščenju mojega bitja in žitja (lika in dela?), omenjene podrobnosti pa bi lahko vnesle dvom in povzročile zmedo med mojimi oboževalci.]

Tako sem torej zamudila bus. Vozili so samo še busi do Pudasjärvija, nič pa do mojega kucla ali vsaj do vasi pod njim. Z mentorico H. sva se dogovorili, da pridem zvečer v Pudasjärvi, kjer me potem po nogometu pobere V. in me dostavi domov. Tudi prav. Tako imam še eno celo popoldne v Ouluju.

Z znanko E. iz Ouluja se dogovoriva za kofetkanje. In ravno posedava v enem zelo prijetnem kafiču, ko me pokliče H.: V. se je pokvaril avto in ni variante, da pridem "domov" še ta večer. Na srečo mi je E. že prej ponudila, da lahko prespim pri njej. In tako sem na vrat na nos izkoristila finsko gostoljubnost.

Vrnila sem se v soboto dopoldne, ko me je v Pudasjärviju pobrala H.


Oulu mi je bil pa res všeč. Sicer je bilo mrzlo sto na uro, ampak splošen vtis je bil super. Seveda sem bila ravno takrat brez fotoaparata, tako da sem se nekaj malega lahko trudila samo s svojim ubogim telefoninom. Naletela sem na eno štacuno, kjer bi lahko zapravila celo plačo, ampak sem se pogumno uprla. Za zainteresirane in poznavalce (tukaj imam čisto konkretne ljudi v mislih): Aarikka je bila ta štacuna. Huda varčnost me je popadla še v knjigarni, kjer si nisem nabavila malo boljšega slovarja, kot je trenutni, čeprav ni bil drag.

Pa še ena o majhnosti (prostovoljskega) sveta: E. je bila pred enim letom pol leta v Ukrajini kot prostovoljka (ista fora kot jaz zdaj). V petek sva ugotovili, da poznava vsaj eno "skupno" osebo, E. pa je bila enkrat celo v istem centru, kot sem jaz delala lani poleti. (Sem že kdaj povedala štorijo o majhnosti prostovoljskega severa?)

Back online!

Yay me!

nedelja, 19. februar 2006

petek, 17. februar 2006

Lepo je imeti mrezo znancev

Pri katerih lahko prespis, ko ti sfalijo vsi busi in improvizacija. Nocoj sem torej v Ouluju. Jutri moram spet vstati neclovesko zgodaj, ampak okej... Bomo ze.

četrtek, 16. februar 2006

I feel your pain

Michael and Novala and strange Argentinian guy and anyone else trying to learn Slovene: I now completely understand your pain and I have the deepest respect for you (even greater than before)! What happened? Well, today's Finnish lesson touched a teeny tiny little bit of grammar. And I don't know whether it's because I am pretty good with my cases in Slovene or it's just that Finnish is bloody complicated, but I'm utterly confuzzled and just want to give up.

sreda, 15. februar 2006

Obcutek prijetne utrujenosti po savni

Evo, danes sem dobila svojo dozo velikomestnega vrveza za to trimesecje. Tampere me sam po sebi ni ganil (ne, niso nic oprali). Bolj je ganil moj tosl, saj sem morala obisk mesta izkoristiti za nakup nujnih potrebscin, kot so zobna pasta, sampon, robci in podobno. Te reci v moji "domaci" trgovini tri kilometre stran sicer imajo, ampak so cene oderuske, izbire pa ni nobene.

Najlepsi trenutek dneva: ko sem v muzeju videla neko knjigo v slovenscini. :)

torek, 14. februar 2006

Olen slovenialainen ja puhun vähän suomea

Evo, naslov posta sem napisala iz glave. Vsak dan v vseh pogledih bolj in bolj napredujem!

(Se zmeraj na seminarju. Vec konec tedna. Ima kdo kaksne posebne zelje iz Tampereja?)

nedelja, 12. februar 2006

Mraz v juznih krajih

Pa sem se prehladila. Pomanjkanje spanja (vec razlogov za to), dva dni pogovarjanja (pa kaj je to, hudica, saj smo vendar na molcecem Finskem!) in ena ura savnanja s pavzama za namok (a kdo predlaga primeren samostalnik, ki bi pomenil dejanje, kjer gres vzvratno po stopnicah v vodo, toliko da je voda do vratu, potem pa takoj ven?) v jezero in skok v sneg so pustili svoje posledice. Svoji roditeljici in ostalim morebitnim zaskrbljenim sporocam, da imam dovolj pisanih tablet in zelenega praska in naj ne skrbijo.

Aja, upam, da dobim posnetek enega jako spektakularnega padca. Mojega, seveda. Mislim, da bo v .mpg formatu. A kdo ve, kam ga lahko aploudam, da boste vsi delezni moje storastosti?

sobota, 11. februar 2006

Hja

Koncno znam povedati kaksno malenkost v finscini. Ampak se ne bi kaj hvalila s tem.

Fotka tipkovnice bo, ko pridem nazaj "domov".

petek, 10. februar 2006

Viittakivi

Ura je zazvonila ob 5:23. Na TV se niti jutranjega programa ni bilo! No, po ne predolgem vstajanju in spoznanju, da brezzicnega neta se vedno ni (upam, da ni Svenova krivda), sem se zavila v svojih 30 plasti in odpeketala v vas (dva kilometra stran) in odbusila proti Ouluju (na poti videla losa). Tam na vlak v Hämeenlinno (nekje ob poti videla kip nekjaksne kure v nadnaravni velikosti, visok je bila par metrov), od tam pa na bus v Viittakivi.

Tukaj imam seminar za prostovoljce. Stanujem v svoji sobi, ki jo bom mogoce slikala. Po sobani v Syötekeskusu se mi zdi jako skromna, ima pa okno. Pa kopalnica je vecja.

Se se kaj javim. Bodite mi vsi v cvetju!

četrtek, 09. februar 2006

Odrezana od sveta

Net danes tukaj cuden. Tudi tale "javni" in direkt na kabel priklopljeni racunalnik ga slabo prenasa. Upam, da se bo to kaj porihtalo. Po moznosti se danes.

sreda, 08. februar 2006

Sedem (ne film)

1. Kdo bi si mislil, da mi bo skromno, a na muhastem šivalnem stroju pridobljeno šiviljsko znanje prišlo prav tukaj. Rezultat: štiri prav čedne vrečke za plehnate čajnike. Upam, da je dimenzija prava.

2. Nova naloga: hišnika učim angleško.

3. Menda je moja nova soba blazno fajn. Če sem hišnika prav razumela, ima teraso! :)

4. Dilema: naj se grem po večerji savnat ali naj raje malo pospravim in se pripravim na selitev (ja, je šele naslednji teden, ampak me vmes ni sploh)? Oboje ni možno.

5. Ja, torej v petek grem za en teden v Hauho. Mašince ne bom vlekla s sabo, tako da bom najbrž malo manj objavljala. Uživajte dopust.

6. Zadnje dni čisto preveč pridno berem diplomsko literaturo. In ugotavljam, da dobesedno prepisovanje ni samo hobi slovenskih študentov, ampak tudi uglednih skandinavskih znanstvenikov.

7. Danes minevajo štirje tedni, odkar sem se naselila tukaj. Še pet mesecev.

torek, 07. februar 2006

Danes, ko postajam pionir Finka ali Zdaj imam dva mobitela

Danes, ko postajam Finka,
dajem častno finsko besedo:

da se bom pridno učila in delala,
spoštovala šefe in sodelavce,
da bom zvesta in iskrena prosotovoljka,
ki se oglaša na službeni telefon.

Da se bom ravnala po zgledu najboljših prostovoljcev,
da bom spoštovala slavna dejanja nordijskih bogov
in napredne Fince,
ki žele mobitele in savne.

Da bom ljubila svojo začasno domovino,
Republiko Finsko,
njene telefone in pnevmatike
in gradila novo življenje, polno sreče in veselih moblinih melodij.

ponedeljek, 06. februar 2006

Window

I'm getting one! Well, a room with one. Moving date: 17th.

Kako BeeBee vstane

Začne se s piskanjem budilke, ki seveda prvo minuto piskanja sploh ni budilka, ampak povsem logičen zvok v sanjah. Sledi tipanje po improvizirani nočni omarici, pri čemer marsikaj zleti po tleh. Končno najdem budilko in tisti gumbek, ki jo utiša. Potem je čas za kakšen aktiven vir svetlobe. Ker ni variante, da bi lučko privlekla do nočne omarice (ima le končno dolg drat), je prva svetloba z daljincem spodbujeni soj jutranjega programa na YLE TV1. Tam imajo tudi lepo navado, da v zgornjem desnem vogalu piše, koliko je ura, in tja najprej odtava moje eno odprto oko. Ko le-to vidi, da je še jako zgodaj, se zadekam do vratu in malo umiram. Potem pa se imam le dovolj in vstanem, ker me zebe.

Zdaj bi bilo pa res že fino dobiti okno.

nedelja, 05. februar 2006

Make your own subtitled movie clip!

Here's mine.

V nedeljo dopoldne

V finščini je vedno poudarjen prvi zlog v besedi (razen pri kilometrskih besedah, kjer so potem še sekundarni poudarki). Moje trozložno ime s poudarkom na prvem zlogu Fincev torej ne bi smelo pretirano mesti. Pa jih!

Okej, C postane K. To še razumem, sploh ker se tukaj črka C pojavlja samo v kakšnih tujkah, kjer se izgovarja kot K. Kako jim je pa uspelo naglas postaviti na I, torej drugi zlog, mi pa ni jasno.

In tako je v temle mojem CŠOD-u samo ena oseba, ki se vedno in brez izjeme potrudi glede C-ja. Nad naglaševanjem sem pa že obupala.

sobota, 04. februar 2006

Lenoba

Nebo je jasno, luna je na polovici, tema je. Zdaj naj me samo še kdo brcne, da se okrog 22h namesto v dekico zavijem v ustrezno topla oblačila in grem oprezat za severnim sijem. Čeprav danes niti nimam prav dobrih možnosti. Torek mogoče...

APDEJT ob 22:57: nocoj nič.

petek, 03. februar 2006

Nekaj (ne)povezanih stvari

1. Rustikina čokolada z 88% kakava mi je bolj všeč kot Lindtova s 85% kakava.

2. Ko sem iskala link za prejšnjo točko, sem našla Pampering Packages. Moj finski naslov lahko spretnejši najdete s klikanjem po linkih v sajdbaru, polno ime in priimek pa posvečeni poznate. Z ustreznim CV-jem in potrdilom o nekaznovanosti pa bistvene podatke dobite tudi na beebeeblog@gmail.com. Hvala! ;)

3. Imela sem še vsaj eno točko, na katero pa sem ob brskanju po linku iz prejšnje točke pozabila. Aha!

4. Knjiga, ki jo trenutno berem (glej sajdbar), je noro zanimiva. Vsake toliko časa dobim kar kurjo polt. Okej, to je mogoče zato, ker ne berem na najtoplejšem mestu na svetu, ampak knjiga mi je vseeno blazno všeč.

6. Finska beseda tedna: tykky. Pomen: sneg, kot ga vidite na smrekah tukaj. Problem, kadar je zima pretopla in se kristali lepo limajo na drevesa. Eno drevo lahko tako vaga tudi 4000 kg. In pihne vetrc, drevo se zlomi na daljnovod in mi smo brez elektrike.

četrtek, 02. februar 2006

Note to self 4/2006

Body lotion. Body. Not floor.

Kaj sploh delam

Recimo tole: grem do šotora, ki se mu reče kota. Izgleda takole:



Odkidam vhod in stvar že izgleda kot nekaj, kamor se celo da vstopiti:



Tam potem v kakšnem tretjem poskusu le zakurim ogenj, nad katerim potem mladež peče palačinke:



Včasih ima pa mladež neke kvaziolimpijske igre: