četrtek, 10. november 2005

Pa tudi posesala sem in okno pomila

Nikoli nisem pisala kakšnega zaresnega dnevnika. Sem pa danes pri enem temeljitejših pospravljanj ugotovila, da sem si v gimnaziji in na začetku faksa pisala take majčkene pildke, na katerih so bile v glavnem želje in cilji. Eden iz tretjega letnika je fajn. Na seznamu so štiri točke. Mislim, da sem uresničila dve (glede ene sem sigurna), eni se preko ovinka počasi približujem zdaj, na eni pa tudi mogoče delam. Zabavno, ampak me veseli, da nimam kakšnih dnevnikov, že branje bloga za nazaj je včasih naporno, branje dnevnikov za 10 let nazaj bi bilo pa v nasprotju z Ženevsko konvencijo. Aja, pa bila sem eden najmanj problematičnih najstnikov, kar jih poznam.

Kaj sem še našla: prijateljičin test iz geografije iz 2. letnika (hodila je na čisto drugo srednjo šolo in se mi tudi slučajno ne sanja, kako je test pristal pri meni), neke izpiske, ko sem se v 4. letniku učila zgodovino, print enega od svojih legendarnih neposlanih mejlov (ni bilo vse, kar sem našla, paleozoiske starosti), program 6. košarkarskega srečanja Gimanzija Bežigrad : Gimnazija Šentvid (pa tam nekaj, kar mi je na usta priklicalo nasmešek), zloženko o Gimnaziji Bežigrad, neke plane in ne-plane za čas med februarjem in septembrom 2001, izpisek iz banke izpred točno osmih let (juhu, stanje je bilo 40.875,50 SIT, kar se mi je takrat najbrž zdelo celo bogastvo) in še več podobne krame.

Vse je šlo stran, obdržala sem samo tisti neposlani mejl, za katerega ni bilo nikoli mišljeno, da bi bil poslan. Še vedno se mi zdi zanimivo, kako sem razmišljala v začetku tega leta. Mislila sem, da zdaj drugače gledam na stvari. Delno je to res, ampak bistvo ostaja naspremenjeno, kar mi je pravzaprav kar všeč. (Najbrž pa se bom zgražala, če bom ta mejl znova prebrala čez 5 let.)

4 komentarji:

quercus pravi ...

Tole z dnevniki me je spomnilo na film, ki sem ga gledal par dni nazaj: The Butterfly Effect. Vračanje v preteklost s pomočjo dnevnikov in misli, hvala lepa rajši pustim preteklost za sabo. Življenje ima svoj tok in lahko mu le sledimo. Če beremo svoja stara pisanja pa se nam večinoma zdi: "ja sedaj sem pa pametnejši" ali pa #kako sem bil naiven", vsaj meni, če najdem kaj iz gimnazijskih let.

BeeBee pravi ...

Res je, bili smo naivni. Ampak takrat se sami sebi nismo zdeli. Saj se tudi zdaj sama sebi ne zdim kaj posebej naivna, vendar se zavedam, da najbrž sem in bom to res videla šele čez leta. No, se pa zato res malo manj resno jemljem zdaj. :)

Matej pravi ...

fak 40 jurjev, 8 let nazaj sem mel jaz honorar po 15-20 jurjev na mesec, pa še vesel sm bil

BeeBee pravi ...

Hja, tisto leto je štipendija prilezla že na skoraj 18 jurjev. Mi rič!