torek, 29. november 2005

Mrfi klasika

Hec pri zobarju. Naročena sem bila ob 8:40, na vrsti pa sem bila že ob 8:30. Tudi pri splošnem zdravniku sem bila zadnjič na vrsti 15 minut prezgodaj. Razlaga: obakrat sem imela s seboj zanimivo čtivo. (In ker sem danes izjemoma pozabila dežnik, je seveda deževalo.)

Dost mam!

Na poti od zobarja do Irkine podelitve fensi zadev grem po nov termometer.

ponedeljek, 28. november 2005

*sneezes*

Nose thingy

Prvi jutranji vtisi

1. Čudne sanje v zvezi s Finsko, ki pa mi niso motile spanca.
2. V tem kratkem času, kolikor sem pokonci, sem si omislila že vsaj eno malo pretirano reakcijo. (PMS is my middle name.)
3. Mede. Se mi da na faks?
4. Mislim, da je naš stari dobri termometer za v smeti. (Oziroma za kaj ekološko sprejemljivega - je namreč Hg sorte.)
5. Čisti lasje so fajn.
6. Volneni zokni tudi.
7. Kam so šle vse šalce? Imamo pet pollitrskih. Zdajle, ko sem si kuhala čaj, sem našla samo eno.

sobota, 26. november 2005

BeeBee vs. bolezen finale!

Zjutraj je na termometru pisalo 37,1°C. Ker pa sem se vseeno čisto v redu počutila, sem se lotila včeraj izglasovane kokosovo limonine torte. Rezultat: izdelek na sliki in 0,3°C znižana telesna temperatura. Zaključek: peka zdravi. :)



Recept

Note to self 33/2005

Do not hold a hot cake tin with your bare fingers.

petek, 25. november 2005

Peka

Ker mi je dolgčas (ne morem gledati več kot pet epizod Skrabsov skupaj, hvala, Kuki) in ker samo sanjam, kako bom zdrava, brskam po bibliji. In sem se odločila, da naredim seznam vseh malo bolj posebnih cukrov, ki jih nisem še nikoli naredila, a me kar mikajo, in za katere se pri nas dobi sestavine (ali pa nadomestki). Vi pa lahko glasujete v komentarjih. Gremo:

Oatmeal Lace Rounds
Chocolate Chip Brownies
Marbled Brownies
Rich Chocolate Pie
Creamy Banana Pie
Velvety Mocha Tart
Madeira Cake
Lemon Coconut Layer Cake
Boston Cream Pie
Lemon Mousse Cheesecake

Išče se...

Prostovoljec, ki bi mi:
- pospravil sobo (s poudarkom na mizi, sesanju in že večkrat omenjenem kubiku z odrastki na nekaterih drugih policah)
- pogrel noge
- umil in posušil lase, ne da bi me pri tem za trenutek zeblo
- skuhal par hektolitrov čaja
- vsake toliko časa na sveže spletel kito
- potem pa dal mir (sem ugotovila, da sem žleht bolnik, kar pomeni, da nisem prehudo bolna)

*jamr jamr*

Yellow

Photo Friday's challenge for this week is "yellow":

sreda, 23. november 2005

BeeBee vs. bolezen

Vaša najljubša blogerka ima na svoji strani farmacevtsko industrijo in siceršnjo dobro formo. Bolezni v prid deluje BeeBeejino letanje naokrog po mrazu, ker so nekatere stvari pač neodložljive. Kdo bo zmagal?

Nadaljevanje prihodnjič...

torek, 22. november 2005

Finska #478329

Danes je bil zelo finski dan: najprej sem podpisala papirje v zvezi z zavarovanjem, ko bom tam, sledil je posvet pri mentorju za diplomo (seveda vezana na Finsko), potem sta po pošti prispela fin slovarček ter vabilo na pripravljalni seminar za Evropsko prostovoljno službo, nato pa sem končno nabavila še dva kompleta "švic" dolgih gat in majic (kinky, ni kaj!). Nekje vmes sem še iskala literaturo za diplomo in našla nekaj, upam, kar uporabnih člankov.

Življenjska priložnost! Ne zamudite!

Bi šel kdo jutri ob 23:10 (ja, pozna ura) z mano v Kino Komuna gledat Mongolski namizni tenis?

Ponudbe na beebeeblog[afna]gmail.com!

ponedeljek, 21. november 2005

nedelja, 20. november 2005

Forum goodies #456

You can never have too many vulvas! More than a sumptuous Renaissance bag, the Velvet Vulva represents in three-dimensional form the sacred portal to the feminine temple. Each has sumptuous fabric labia and a beautiful button clitoris.

The Velvet Vulva (Should be office safe, I think, but beware: loud background music!)

sobota, 19. november 2005

Trupejevo poldne

Po čisto predolgi odsotnosti iz resnih hribov (vsaj 1800 m, recimo) sem bila danes spet na svežem gorskem zraku. Na 1931 metrih v Zahodnih Karavankah so bile poleg zraka sveže tudi temperature, a kaj bi to, saj so bile priprave za Finsko!

V glavnem lušten hribček, fina pot, presenetljivo obljudeno (nemalo gorenjskih kerlcev), malo posneženo, jaz v nepričakovani dobri kondiciji (badminton samo enkrat v zadnjih dveh tednih) in seveda ime, ki veliko ljudi zabava:


Na vrhu Trupejevega poldneva. V ozadju Beljak.

Noč butastih sanj #12

Nekaj čez peto zjutraj se sredi strašno bebastih sanj obrneš v postelji. Roka, ki si jo imel pod blazino, je zaspala. No, to je mogoče premil izraz. Recimo, da je v komi. Je ne čutiš, ona pa ne čuti tebe. Ko jo je treba torej izveli izpod blazine, moraš zato uporabiti drugo roko. Sledi oživljanje, ki je še napol v bebastih sanjah kar napor, a vendarle uspe. Rezultat: malo čez peto zjutraj si buden, kot bi bilo vsaj štiri ure kasneje.

Aja, pa še sanje:
Odločena sem bila, da bom šla turno smučat na Grenlandijo. Celo neke flešbeke sem imela, ko je folk smučal po asfaltu in so od robnikov na smučah letele iskre. Torej... V polni opremi (pancerji, smuče, neka lahka bundica) sem tako zapustila stanovanje (pete vezi sem imela odpete, da je bilo bolj zabavno), mama mi je dala še kakšnih 100 SIT v kovancih (ja, res!), odskakljala sem po stopnicah (in niti malo čudno se mi ni zdelo) in potem v vhodu čakala sneg. Ne vem, ali sem mislila kar peš tja na sever, ampak samo malo me je skrbelo, kdaj bo sneg. Pa v vhodu bloka mi je družbo delal sošolec iz osnovne šole (ki drugače živi v sosednjem bloku), ki se je odpravljal na skrajni sever Norveške. Vsaj na zemljevidu je bilo tako videti.

četrtek, 17. november 2005

Samo tako kaj najdem

Kje hudiča je tisti CD, ki ga fotr nujno rabi?

Juhej!

Malo statistike: od šestih ljudi na današnjem izpitu sem bila uspešna samo jaz. In to (namreč tako nizek odstotek uspešnih) ni nič kaj nenavadnega.

Hvala vsem, ki ste držali pesti, pletli kitke in podbno. Hvala tistim, ki so me prenašali. Hvala Irki za kubik zapiskov in stalne spodbude. Hvala profesorjema, da sta me vprašala stvari, o katerih sem celo nekaj malega vedela.

Zdej pa diploma, ne?

torek, 15. november 2005

Kava

In velika skodelica le-te. Mogoče je bilo res malo preveč...

Sem danes ugotovila, da ima tale košček Ljubljane (Trnovo) blazno gostoto blogerjev. Treh sicer ni na si.blogs zemljevidu, ene niti ni na seznamu, pa vseeno nas je na razdalji kakšnih 200 m pet. Pa najbrž je še kje v bližini kdo, ki ga sploh ne poznam.

Hehe, približno enaka je koncentracija geografov (študentov, profesorjev, geografov kar tako) na tem koncu. :)

Dejansko je bila tale kava malo prehuda, ja.

ponedeljek, 14. november 2005

Spet sem založila svojo hrbtenico

Piškot me je prosil, da tole polinkam: anketa o slovenski blogosferi. Pritožbe avtorici ankete, prosim, ne meni.

Kok smo mi fajn

Sem se ravno učila nekaj o temperaturni inverziji v Sloveniji in sem ob nekih povprečjih pomislila na svoje remek delo (znano tudi kot seminarska naloga, ki je v nekaterih primerih čisto resno raziskovalno delo) iz drugega letnika faksa in ga pri priči izbrskala izpod kubika študijskih materialov. Ime je delu Vertikalna temperaturna struktura atmosfere nad Ljubljano pozimi 2001/2002 glede na radiosondažne meritve. Naslov je dolg kot ponedeljek, tema je pa zelo zanimiva (posredujem, če koga zanima).

No, moj point zdajle je, da sem v dveh minutah brskanja po tej seminarski našla vsaj en typo, bolj pomembno pa je, da se mi zdi moj izdelek še vedno zelo dober. Jezikovno bi zdaj sicer marsikaj spremenila, analiza je pa super. Se še kar čudim sama sebi. Še bolj pa zato, ker sem vse skupaj naredila v dveh tednih, hkrati pa sem se učila še za dva precej kruta izpita. Kaj vse naredi dobra motivacija (in to ne Smilijan Mori, ampak zabetoniran datum potovanja)!

Mrfi

Težko pričakovani mejl s Finske dobim ravno tisti trenutek, ko zaženem Svena. Dobre novice. Potem se lotim iskanja nekih avtobusnih povezav tam na severu. Ker se mi niti slučajno ne ljubi vstati in pobrskati po bukvici, se poskušam iz glave spomniti, kako se imenuje glavni avtobusni prevoznik na Finskem. Če sem ime sploh kdaj vedela, je bilo to pred 4,5 leti, zato se možgani kar ogrejejo. Imena se začuda spomnim. Do tu še vse presenetljivo dobro. No, vtipkam ime v google, ta najde prevoznika, ampak njegova stran ne dela. (Prav tako ne dela stran drugega največjega prevoznika. Hm. Zarota?)

Sem vedela, da je bil presežek že pri mejlu!

sobota, 12. november 2005

Šlafrok


Večino leta mirno visi za vrati. Čezenj je ta čas obešena moja sport billy taška, včasih še katera druga. Potem pa pridejo večeri in noči, ko je že pošteno mraz, jaz pa še nočem zamenjati malo pretanke pižame za katero iz polarne kolekcije. Takrat nastopi šlafrok.

Pred (15?) leti sem ga sunila očetu. Takrat se ni kaj dosti pritoževal (namreč oče, šlafrok je bil povsem tiho), zdaj pa po malem nekaj jamra. V glavnem gre za enega najgrših Svilanitovih izdelkov. Tehta približno sto kil in je lovskozelene barve v dveh odtenkih, ki se izmenjujeta v vertikalnih črtah. Svetlejše so približno štirikrat širše od temnejših, odlikuje pa jih tudi valovita rebrasta struktura. Pas je iz istega materiala, ampak iz neznanega razloga je bil v originalu sešit iz dveh kosov. Skozi leta složnega zakona sta se naveličala eden drugega in tako se je eden odselil v desni žep šlafroka, medtem ko drugi še naprej povsem zadostno opravlja svojo nalogo (sumim, da je originalna dolžina namenjena vampastim dedcem, ki pač potebujejo nekaj več metraže).

Kljub njegovemu izgledu, ki gre v nos celo mojemu precej neobčutljivemu estetskemu čutu, pa imam svoj (no, recimo, da je moj) šlafrok rada. Je zelo topel. Poleg tega ima fin ovratnik, ki se ga da zavihati navzgor, tako da je omogoča še dodatno odlašanje prehoda na arktično nočno garderobo. Poleg tega je dobro, da je velik, pač neka ne ravno najmanjša moška številka, zato se lahko vanj zavijem kot kakšen paket in nikjer nič ne piha.

Šlafrok roks. :)

četrtek, 10. november 2005

Note to self 32/2005

Don't open the door wearing your busty French maid apron*. Even if you think it's your mother ringing the bell.

* that is an apron with a drawing of a busty French maid's body

Pa tudi posesala sem in okno pomila

Nikoli nisem pisala kakšnega zaresnega dnevnika. Sem pa danes pri enem temeljitejših pospravljanj ugotovila, da sem si v gimnaziji in na začetku faksa pisala take majčkene pildke, na katerih so bile v glavnem želje in cilji. Eden iz tretjega letnika je fajn. Na seznamu so štiri točke. Mislim, da sem uresničila dve (glede ene sem sigurna), eni se preko ovinka počasi približujem zdaj, na eni pa tudi mogoče delam. Zabavno, ampak me veseli, da nimam kakšnih dnevnikov, že branje bloga za nazaj je včasih naporno, branje dnevnikov za 10 let nazaj bi bilo pa v nasprotju z Ženevsko konvencijo. Aja, pa bila sem eden najmanj problematičnih najstnikov, kar jih poznam.

Kaj sem še našla: prijateljičin test iz geografije iz 2. letnika (hodila je na čisto drugo srednjo šolo in se mi tudi slučajno ne sanja, kako je test pristal pri meni), neke izpiske, ko sem se v 4. letniku učila zgodovino, print enega od svojih legendarnih neposlanih mejlov (ni bilo vse, kar sem našla, paleozoiske starosti), program 6. košarkarskega srečanja Gimanzija Bežigrad : Gimnazija Šentvid (pa tam nekaj, kar mi je na usta priklicalo nasmešek), zloženko o Gimnaziji Bežigrad, neke plane in ne-plane za čas med februarjem in septembrom 2001, izpisek iz banke izpred točno osmih let (juhu, stanje je bilo 40.875,50 SIT, kar se mi je takrat najbrž zdelo celo bogastvo) in še več podobne krame.

Vse je šlo stran, obdržala sem samo tisti neposlani mejl, za katerega ni bilo nikoli mišljeno, da bi bil poslan. Še vedno se mi zdi zanimivo, kako sem razmišljala v začetku tega leta. Mislila sem, da zdaj drugače gledam na stvari. Delno je to res, ampak bistvo ostaja naspremenjeno, kar mi je pravzaprav kar všeč. (Najbrž pa se bom zgražala, če bom ta mejl znova prebrala čez 5 let.)

No way! No way! No way! Go away! Go away!




Weird beyond belief: morning musume vs. lizard. Putting a picture of Bled on "Scandinavian" yogurt seems very normal after this.

Thanks, HooHoo!


sreda, 09. november 2005

Kdo bi si mislil

Nič hudega sluteč greš na faks po en podpis in oceno (ah, ti čudoviti indeksi). Odideš s podpisom in oceno, zraven imaš pa še naročilo za članek v Geografskem obzorniku. Tega res nisem pričakovala in se mi zdi blazno fino, hkrati pa me grabi panika. (Irka že ve, zakaj.)

Zdaj grem pa po mažo za svojo veko. (A nisem dobrodelna, ko z mislijo na določene občutljivce ne povem, kaj konkretno mi fali?)

UPDATE: Žavba diši po karbofixu, najslabšem lepilu vseh časov.

torek, 08. november 2005

Note to self 31/2005

Do not drink coffee immediately after you've had a piece of salty liquorice.

Štiri stvari

1. Zmanjkalo mi je kave.
2. Fotoaparat je čisto zares v zadnjih zdihljajih.
3. Odvisnost od GA je huda reč.
4. Nadležno vnetje desne veke se je spet poslabšalo.

Vendar to ni post, namenjen mojemu jamranju, kajti vsaka točka zgoraj je po svoje dobra oz. vsaj neproblematična:
1 - Jutri grem tako ali tako v mesto, torej lahko nabavim novo dozo kave.
2 - Nove igračke so pa tudi fajn.
3 - Lepo se je nečesa veseliti; pa manj problematično je kot, kaj pa vem, recimo heroin.
4 - Hmm. Hmm. Okej, ne najdem dobre strani te trapaste veke. No, menda ni ekcem; to je najbrž dobro.

nedelja, 06. november 2005

Sliči, sliči, sličica

Pregledala vse dosedanje epizode Grey's Anatomy, nekaj tudi po zaslugi nekega bisera v našem bloku, ki je celo sobotno dopoldne nekaj vrtal, in se nisem mogla učiti, uboga revica. Odvisnost je kar huda, ampak jo na srečo omejuje dejstvo, da mi je za zdaj zmanjkalo epizod. Naslednja runda bo menda v ponedeljek ali torek.

To najbrž pomeni, da bi se lahko zdaj učila. Hm. No, saj imam med pavzami vseeno kaj gledati. ;)

četrtek, 03. november 2005

Četrtek

Srednje dober dan je bil danes. Vstala sem čisto prezgodaj (ampak sem vsaj dobro spala), pozajtrkovala, potem še nekaj zmrznjena čajčkala in prokrastinirala in čakala, da so se starši (ki so imeli danes dopust) spokali od doma. Potem pa hop, veselo na delo! No, učenje, pa tudi ne tako zelo veselo. Sem bila kar pridna in sem prišla skozi današnji plan. Nekje vmes je padel še en kofetek pa seveda kosilo. Glavna motivacija za to izredno pridnost je bilo nekaj delov Grey's Anatomy, ki so me čakali kot nagrada. In sem gledala, gledala, gledala, dokler ni bil čas za badminton. Odigrala eno bolj zanikrno igro, ampak okej. Zdaj se pa ne morem spraviti v posteljo. Kje so časi, ko sem bila po večernem badmintonu ob 23:30 pod deko?

sreda, 02. november 2005

Some people are evil

And I'm not talking about a very obviously evil thing someone's recently done to me, I'm talking about Irka getting me hooked on Grey's Anatomy. I shall now no longer be able to say all my medical knowledge is based on watching ER, as I now also attend GA. (And there's a rumour I might start yet another medical school soon.)

*BeeBee's productivity sinks to an all-time low*

torek, 01. november 2005

Apdejt od včeraj

Glava ne boli več. Stegno začuda okej. Telefonski pogovor je bil res čuden, ampak recimo, da je to zdaj rešeno. Francoski mejl je bil skoraj tak, kot sem si želela.

Bogatejša pa sem za naslednje spoznanje:
Blazno boli, če ti badminton žogica prileti direktno v ličnico.