petek, 28. oktober 2005

Noč butastih sanj #9

Mularija iz bloka, med njimi tudi jaz, je posedala pred blokom. Zasedba je bila tista izpred 15 let, ampak smo bili že odrasli. Od nekod je nekdo privlekel nekega res majhnega in čisto nebogljenega kužka. In sva se s sosedo [ki ni soseda že 13 let, če se ne motim] odločili, da bi ga bilo mogoče le pametno spraviti h kakšnemu veterinarju. Okej, jaz letim še nekaj gor v stanovanje. Moji so se ravno spravljali jest, bili tečni, ker nisem nič povedala, kje sem [kako to, da me brat ni videl, ko je prišel?], brat je kuhal, na mizi so bili pa neki strašno nobel krožniki. Meni se je malo mudilo in sem se spomnila, da imamo v špajzi neke pasje brikete [to je celo res]. Sem jih poiskala in pogruntala, da je kužek najbrž dehidriran, zato sem hitro še narezala eno jabolko na krhlje [pa saj ni papagaj!]. Sedla sem za mizo, kjer mojih ni bilo več, bila pa je soseda s kužkom. Tudi ona je pomislila na dehidracijo in je kužka futrala z breskovim kompotom [ki sem ga včeraj res jedla]. Aja, niti na kompot niti na jabolko ni ravno trzal. Je bilo pa konec, preden sem poskusila z briketi.

Bi kdo interpretiral?

2 komentarja:

Irka pravi ...

Hm, ne bi upala. Se manj dodati svoje.

Namrec, eno noc, me neznanec nese na vlak (saj veste, kak je prijem za neveste ...), drugo noc me ta isti neznanec mocno objema.

Neznanec niti ni tako neznanec, pac vem, kdo je, vendar nisva v nikakrsnem kolegialnem, prijateljskem, kakrsnemkoli odnosu sploh.

Weird ...

Le kaj se bo zgodilo naslednjo noc?
Bova sprehaja psa?!? ;-)

Anonimni pravi ...

To nardi prevelka doza tamifluja