nedelja, 31. julij 2005

Somebody messed up with my TEVA sandals

Now Im sure about it.

It happend on Losinj. When I came back pair of my lovely sunny teva sandals was not same as it was before.

Still both sandals have sun as the main motive but they are different and right one, which is likely not to be mine, is rather newer.

What could be done? I want my right shoe back!!!!!

Goodbye again

Evo, zdaj sem pa res spakirana. Modrci, na katere sem včaraj kar pozabila, čtivo (špeh od knjige), sončna očala... Še tistih ušivih 5,43 svizcev (to so kune, prosto po famozni Narcisi Desković) sem uspela dobiti od fotra, ostalo bom morala dvigniti na bankomatu.

Samo še telefon spravim in bom ready to go. (In potem bom čakala še 8 ur.)

Anyway, dragi moji, uživajte! Če verjamete ali ne, vas bom pogrešala.

Hoohoo: you seem to be my readers' favourite Vice-BeeBee, so please pop some more cherries and write about it. :)

30. julij 2005

To je bil pa res en poln dan. Učinkovit. To mi je všeč. :)

(O neuspelih pekovskih poskusih kdaj drugič ali pa nikoli.)

sobota, 30. julij 2005

Povzetek #3

• Hecno je potovati po krajih, kjer bolje prideš skoz s slovenščino kot z angleščino. Če sem se spravila v tapravi mood, sem celo čisto spodobno razumela ruščino.
• Nisem bila najstarejša prostovoljka. (Yay! OK, saj tudi še nikoli nisem bila.)
• Ko v Ukrajini z železniške postaje odpelje vlak, igra na peronu nekakšna koračnica. Ne čisto zmeraj in ne čisto povsod, vsekakor je pa občutek prazničen. Najbrž gre za veselje, da je vlak sploh speljal. (Šala, ukrajinski vlaki so luksuz! Pa še poceni.)
• Mednarodni vlak iz Moskve v Beograd gre do ukrajinsko-madžarske meje po voznem redu. Potem pa se začnejo zamude. Sovjetska disciplina rules.
• Prekladanje vagonov na ožja oz. širša podvozja na prej omenjeni meji traja nekaj ur in je zelo hrupno.
• Na spalnikih ti za čas potovanja sprevodnik vzame vozovnico. In jo kdaj tudi pozabi vrniti (moraš sam zatežiti).
• Iz Ljubljane prideš z vlakom v Moskvo v treh dneh in prestopaš samo enkrat.
• Za nakup vozovnice v Ukrajini (in še kje) moraš imeti identifikacijski dokument.
• Kijevska železniška postaja je RES konfuzna. (Sem bila predhodno posvarjena.)
• Na mednarodni blagajni, ki je označena samo v cirilici, ne znajo brati latinice, zato jim tudi tvoj potni list kot identifikacija nič ne pomaga. Jim moraš kar sam čez tisto trapasto steklo povedati svoj priimek. Tako sem bila sama med Kijevom in Zaporožjem Raputin.
• Na dotičnem potovanju me je kar malo posvojila starejša Gruzinka, ki je celo znala malo angleško. Ni mi pa čisto jasno, zakaj mi je tako veselo kazala sliko svojega sina. Hmm.
• Kopanje v Dnepru je zelo osvežilno, a si sama denimo nisem drznila zmočiti las. (To, da sem iz Slovenije vmes enkrat dobila sporočilo, da upajo, da mi ne bodo izpadli lasje, ni pomagalo.)
• Vsako bitje ženskega spola, mlajše od 70 let, velja v Ukrajini za deklico. Se mi je kar fino zdelo.

Se reče, da je vroče

Madona, pred več kot eno uro sem si skuhala kavo, potem pa so me starši zvlekli ven na kosilo. Nedotaknjeno kavo sem pustila pri računalniku. In zdaj je ravno prav pitka. To ne pomeni, da je mrzla, ampak ravno pravšnja. Torej kavo srebkam zdaj. Malo pozna ura...

Attn: Vice-BeeBees

Seeing as I'm off to sunny Bol tomorrow night (with Irka and a bunch of other people), you are all welcome to still post on MSCB. I'll be back late on 8th August, I suppose.

Baking time now!

petek, 29. julij 2005

Not fair at all


Koncno Michael Vartan ponovno pride do filma, potem pa mu dajo skrajno mizerno minutazo.

Se na veliko pritozujemo. Vkljucno z vsemi vzdihi najstnic, ki so spremljali njegovo pojavnost na platnu.

Vsekakor nasmeh, stas in glas ...
... which simply kill.

In za vraga, Jennifer, kaj ti je bilo, da si ga zamenjala z Benom?!?

Because I'm procrastinating



create your own visited country map

Današnja pošta :)

UBC Ponderosa Cake

Hoohoo's given me the link to this recipe. Making it this weekend. Anyone want a piece?

Morning

eyes still stuck together finally got enough sleep for one night phwoar dreams no wonder must work must work must wake up what should I have for breakfast

četrtek, 28. julij 2005

Ukraine pics are up!

Here:

Note to self 25/2005

Do not drop your mobile on the ground. Even if it's on a sandy beach. Or especially then!

Bad

WeeWee sent me this little movie thingie. Or, as she called it, some fucked up shit.

Caffeine high?

V teh ranih jutranjih urah sem že dokončno razpakirala (juhu, v nedeljo pa spet pakiranje!), opravila prvo rundo dela za danes, pregledala še fotke iz Ukrajine od dveh drugih prostovoljcev (in jih obrnila in na novo shranila) in še malo pogospodinjila. Zdaj študiram, ali naj se lotim 2. runde dela ali naj skočim v štacuno. Začuda se bolj nagibam k delu.

Hehe, tale ventilator, ki piha vame, je pa tudi fajn. :)

sreda, 27. julij 2005

Facts about my name

1. Ljudje ga vedno napisejo narobe, ce ga slisijo.
2. Pravzaprav sem poimenovana po knjizni junakinji. Ena izmed opcij iz iste (ali pa tudi ne) knjige je bila Anastazija. Ne bi, hvala. Pa brez zamere.
3. Mama je v slovenscino priredila moje ime, da je i nadomestila z j-jem.
4. Do leta, v katerem sem rojena, se jih je rodilo okrog 5, sedaj nas je 194 in smo po pogostosti zenskih imen na 395. mestu (www.stat.si, citirano 27. 7. 2005).
5. Storija se dogaja na Tahitiju. Zenska, potomka Polinezijke in Angleza, umre, ko gre iskati zdravilo za svojega skoraj slepega fanta. Sama sem se rodila s strabizmom levega ocesa, ki so mi ga z operacijo bolj ali manj v celoti odpravili. Dioptrija ostala.
6. Obstajajo razlicice imena zapisane z i-jem, j-jem, y, v enem izmed novejsih akcijskih filmov celo z y in h-jem.
7. Ime je precej pogosto na Danskem.
8. Po spletnem raziskovanju ugotovljeno, da je izvor imena tudi afriski, v somalijskem jeziku ime pomeni uspeh.
9. Dve ameriski zvezi (lahko tudi katera ves) imata moje ime za svojo kratico.
10. Ta je najbolj kruta: podvojitev mojega imena je tudi latinsko ime ene zivalce.

In ne, nagradno vprasanje ni, kako mi je ime. ;-)

Certain people better not look

This is sitting on the desk next to me. Cute, huh? (Yes, I am procrastinating.)



UPDATE: Hehe, just noticed that a certain person's (who really shouldn't look) signature is on the paper.

Auva auva auva!

Moj želodec se je odvadil dobrot zahodnega sveta v smislu tort in sladoledov. Grem nazaj na dieto ajdove kaše in kumar...

torek, 26. julij 2005

They love me, they really love me!

While I was gone, the traffic on my blog declined. I saw that on StatCounter and I had some other confidential intelliegence.

Then I come back and what do I see? Traffic goes back to its normal high. :)

Welcome back, regulars!

Povzetek #2

Priložnosti, ko je vonj v straniščih v Kirilovki ob Azovskem morju vzbudil solze: 5
Število pikov komarjev: okrog 30
Zaradi pikov komarjev zatekli prsti: 3
Med delom pridelane poškodbe: kakšne 3 ureznine in ogromno modric
V prostem času pridelane poškodbe: 2 (modrica in kar konkretna praska... Jungle Speed je nasilna igra, francoska pač)
Odigrane partije kitajske dame: 6, od tega 4 zmage
Posledice kopanja v Dnepru: bomo še videli *twitch*
Trenutki TV slave: 2
Število posnetih fotografij: 409, od tega celo kakšna ne povsem zanič
Najbolj čudna stvar, ki sem jo prinesla nazaj: kumara
Obiskani koncerti Ruslane: 1
Cena piva: v lokalih 3,50 UAH (140 SIT), v trgovini 1,70 - 2,30 UAH (70 - 95 SIT)
Dolžina najdaljše avenije v Evropi (na svetu?) - Prospekt Lenina v Zaporožju: 15 km
Število dni, ki smo jih potrebovali, da smo ugotovili, kam skrivnostno izginja WC papir: 14 (Kradla je snažilka z visoko frizuro, kamor je skrivala papir. Zadnji del je seveda le špekulacija.)

tbc.

Saga o avtobusih

Dear, po priblizno 8 urah tudi jaz doma. Okrog 5 prezivetih na avtobusu s trdimi sedezi (=> pocutim se kot hlod), 0,5 na trajektu, 1,5 na ZP, 1 na vlaku in 5 minut v taksiju.

Vse, kar potrebujem sedaj, je postelja. Potem pa ...

Posta ze prebrana.

Btw, B. narediti morava seznam peke dobrot. K sreci dobim danes pomocnika v goste.

Še par fotk

Ena za Nino:



in ena za Domna:

Povzetek #1

Prepotovani kilometri: okrog 4500
Čas na vlaku: 103 ure in 22 minut
Uporabljena prevozna sredstva: vlak, podzemna, avtobus, maršrutka, ladja, kombi
Skupaj zapravljenih prešernov: 73, od tega 11 za gruzinski in armenski konjak (ahem, šverc) in približno 52 za vlak in druge prevoze
Število avtobusnih postaj v Budimpešti, čez katere sem šla brez vozovnice: 1, in ta me je stala vsaj 5 let življenja, kontrolorka je bila za mojim hrbtom
Delež obrokov, ki so vsebovali meso: 100%
Najbolj čudna hrana za zajtrk: testenine in jetrne polpetke
Zadnji krik ukrajinske mode: sončne opekline
Število pijancev na vlaku: 1
Hvaležnost, da so me v osnovni šoli naučili cirilice: neskončna

tbc.

First photo!

Things were a bit upside-down in Ukraine. Including myself. :)

torek, 19. julij 2005

Quick hello!

Still alive. :)

Ahhhh!

1st day at work... as I got here a very unpleasant e-mail was waiting for me from one of our customers. I just want to close up this project and be done with it but I can't and it's driving me crazy! Serves me right for doing a sloppy job.

nedelja, 17. julij 2005

Minil je en teden od mojega zadnjega posta na blogu... Sploh nisem imel ideje, in časa da bi kaj (pametnega) napisal.
Ta vikend (petek-danes) sem bil na gorenskem. Pri babici. Presenetilo me je da ni bilo gužve na cesti.

Delo... mi gre (vsaj upam da) uspešno. Ta teden sem se lepo navadil in že začel ustvarjat malo! :>
Danes pa je lepo dan za počitek, v lastni sobi, ob pravi glasbi, svojem stolu, kjer mi je najlepše. Sem kar čakal ta dan. Kar pravo nasprotje od prejsnjega tedna.
Čudno kako hitro lahko neka stvar postane čisto nasprotje kot je bila prej.
...

This speaks for itself

četrtek, 14. julij 2005

Off we go ...

... you can find me in Cikat on Losinj and
later on, also with BeeBee, in Bol on Brac
and then

who knows ...

Allez, montrez-vous!

Il y a quelques mois, j’ai appris que la Slovénie est membre de la Francophonie. :O!

Il y a quelqu'un qui peut m'expliquer comment? Pourquoi?

Où sont les francophones et les francophiles? Venez me faire coucou !

sreda, 13. julij 2005

Top Gun

The movie I can watch over and over again.
And I just did.

Its simply perfect.

Over 45,000 km

I've made by my car so far. In exactly three years. The longest ones:
- 16-days-long trip across Danemark (including crossing Austria and Germany on our way there),
- participating the EGEA congress in Venlo (Holland),
- Portoroz-Trst-Rezija-Celovec-Dravograd-Maribor-Ptuj-Ljutomer (in one day),
- the very first one: home-Mali Lošinj (just on my own having car for less than five days. A bit tireful).

And many others.
Excluding driving the triangle LJ-home-KK. Almost every day routine which Im not really fan of.
Excluding also having car in Ljubljana during my studying period. Prefered bike in stead of searching parking place for so long. Though, Beebee's backyard seems to be a very decent place to park.

Today I met

a girl with gills.

That is all.

torek, 12. julij 2005

Electricity. It's a good thing.

Today I came home to find that the power was out and I had no idea what to do with myself. I desperately wanted a cup of tea but couldn't boil water for it. I wanted to use the Internet but obviously couldn't and felt very disconnected as a result. I wanted to study but couldn't do this either because it was too bizarre without the sound of the computer fan whirring away in the background. Pretty much anything that I thought of to pass the time needed electricity in some way.

No one else was around and the house was eerily quiet. No music, no TV, no humming noises from the fridge.... Without some kind of noise around it seems I can't do anything.

It's frightening how reliant I am on it. I felt kind of lost without it.

What do you do when there's a power outage?

ponedeljek, 11. julij 2005

...in odgovor Mladine

Spoštovani,

zavedamo se problema, a trenutno smo zaradi različnih razlogov prisiljeni v takšno delovanje. Pravopisno problematiko nameravamo urediti v kratkem.

Hvala za vaše opozorilo in skrb. Skrbnico odzivov bom opozoril na vaš problem na odzivih (je pa tudi tako, da se občasno odzivi objavljajo naknadno, po tem, ko so vsebinsko pregledani - izločujemo namreč odzive, ki navajajo k nestrpnosti in sorodnim dejanjem; pravopisni popravki seveda ne bi smeli biti problematični).

Lep pozdrav,
Jaka Železnikar

---

ahem. "... trenutno smo zaradi različnih razlogov prisiljeni v takšno delovanje..."

to je že od začetka tako. Kakšni so ti razlogi? Ima Antonio samo tri prste in en uč? Če to bere še kak novinar in/ali PR oseba...tako se NE odgovarja. Jebeš različne razloge!

Dost mam!

Spoštovani!

Kot študent novinarstva in bodoči novinar enostavno moram protestirati
zaradi ravni slovenščine, ki jo mladinini novinarji (če to sploh so)
uporabljajo na spletni strani tednika Mladina. Toliko pravopisnih napak na
enem mestu še nisem zasledil. Od tega da ne znajo pravilno zapisati besed,
do nepravilnega postavljanja vejic, do splošnih napak.

Ker naj bi bili novinarji eni od nosilcev čiste slovenščine, Vas prosim, da
popravljanju napak posvetite več pozornosti oziroma za pisanje po spletnih
stran najamete ljudi, ki so slovenščine vešči. Antonio Vidali zagotovo ni
eden izmed njih. Za primer navajam njegov zadnji umotvor "Težave z novim
visokotehnološkim orožjem
", ki se kar šibi pod težo napak. Sicer se včasih
potrudim in članek v komentarjih lektoriram, vendar pa se ne zgodi nič (še
komentarja ne objavite). To se mi zdi skrajno neprofesionalno in znižuje
splošno raven tednika Mladina. Storite vendarle nekaj, da se bo situacija
izboljšala!

S spoštovanjem,
Domen Savič

How to empty your bank account

have a car, drive it around and register it every year

another title could be: How to lose money in ten minutes ...

and I didnt even want to have it.

Freedom is not for free.

nedelja, 10. julij 2005

Nedelja... To je en čuden dan... nevem zakaj, zmeraj jo čakam, ampak skoraj vedno sem razočaran nad njo... zdaj se verjetno sprašujete zakaj jo vedno čakam čeprav sem razočaran nad njo. No čakam jo zato, ker vem da mi nič ne bo treba delat. Razočara me pa zato ker je ponavadi tako prokleto dolgočasna!!!!
Danes nisem nič delal. Čisto nic. Še nobenega emaila nisem dobil, postov na forum ni bilo, skratka dolgčas.

Problema sem se lotil z ircanjem. Ugotovil sem da je današnja mladina (otroci, 10-13 let), zelo vsekana na internet. Celi čas visi na internetu, irca namesto da bi počela kaj lepšega (npr se zunaj igrala, kaj drugega). Ok priznam sam sem isti bil - vendar sem vsaj normalno pisal. Današnja mladina pa piše vse v nekih čudnih kombinacijah da se kar moreš mučit da prebereš. Samo poglejte na glasujzame. Nekaj manj kot 17000 ljudi je prijavljeno sem gor - samo poglej koliko od teh jih pise tako kot omenjam. Nimam nič proti glasujzame.com samo hočem vam pokazat kako piše večina. Namesto j-jev in i-jev y, nekaj pišejo v hekerščini, skratka moreš se en čas mučit da sploh prebereš.
Vem da sem ta post čisto zabluzil vendar ga bom vseeno objavil.

Aja glede službe, jutri začnem... we will see...

Hoohoo coins a word (attempt #2)

Bupper n.

An evening meal of breakfast food, combining breakfast and supper

Example: Let's go to IHOP for bupper tonight!

Današnja bera

Na domačem vrtu uspešno nabrala:
  • eno skledo rdečega ribeza => najverjetneje gre v pecivo.
  • eno večjo skledo črnega ribeza => najverjetneje gre v marmelado.
  • eno manjšo skledo joste => usoda še neznana.
  • eno skledo malin => narediti karkoli drugega razen pojesti jih, bi bil greh. Sprejemljiva se kombinacija s sladoledom ali s skuto v kaksni torti.
  • nekaj malega ameriskih borovnic => premalo za kaksno resno rec.
  • nekaj malega vsega => usoda je bila kmalu zapecatena.

Note from the boss (via SMS)

After heroic 52 hours and 25 minutes spent on the train, BeeBee has finally arrived to Zaporizhzhya :)

BRAVO, fantje!

Kerlci iz Trbovelj zmagali v ulicni kosarki.

Vse cestitke!!!

Will he do it again?!

Nekaj najboljsega. Poleti gledati, kako kolesarji drvijo po razlicnih pokrajinah Francije. Pirenejih ... Cista poezija ...

Zanje najbrz ne.

Ce se niste prebrali njegovih dveh biografij, KAJ SE CAKATE?

Baking

Since BeeBee is a keen baker and talks about it non stop, i'd like to ask you if you're baking anything today? Or maybe you have recently, or plan to in the upcoming hours/days/maybe even weeks?
Post in comments!

sobota, 09. julij 2005

Doggies on wheels

Angleški naslov, slovenski tekst. Ker se nekatere stvari v angleščini slišijo boljše (kam smo prišli, a?).

Doggies on wheels niso dejanski psi, ampak otroci. Na kotalkah. Ne vem zakaj, ampak tak občutek dobim vsakič, ko jih grem gledat. Vsi nališpani, v oblekicah z bleščicami in nafrizirani, se kotalkajo in razkazujejo svoje znanje, na koncu se priklonijo in sodniki pokažejo tablice s točkami. In potem, če so točke visoke, jih trener potreplja, če pa niso, jih dobijo okrog ušes. Ne preveč, tako bolj, vzgojno.

Športnega tekmovanja pri otrocih nisem nikoli razumel. Resno. Vzpodbujanje tekmovalnosti pri otrocih se mi zdi rahlo mimo. Izvajanje psihološkega pritiska z nagradami in kaznimi, siljenje v nekaj, kar otrok noče počet oziroma počne samo zato, da ugodi svojim staršem...ne vem, če je to ravno normalno.

Ne rečem, da starši otroka ne smejo motivirat. In mu pokazati kako novo stvar v obliki športa ali umetniškega udejstvovanja. Ne govorim o tem. Govorim o treniranju malih športnikov, doggies on wheels, ki se sploh ne zavedajo, zakaj to počnejo, kaj imajo od tega in kdaj bodo lahko to nehali počet.

Otroci se na to lahko po opazovanju odzovejo na dva načina. Lahko sprejmejo to igro, se spremenijo v doggies on wheels in potem lajajo na vse ostale in kažejo zobe ter tekmovanje prenesejo tudi na druga področja življenja ter tako živijo v konstantnem naporu dokazovanja in premagovanja (nevidnega) sovražnika ali pa te igre ne sprejmejo in se ji na noter upirajo. Na zunaj ni nič drugače, na noter pa se vse ruši in para. Ker otrok počne nekaj, česar noče početi, v čemur ne vidi smisla in kar se mu upira. In potem daš takemu otroku fotoaparat, stvar, ki je v totalnem nasprotju s kotalkanjem, on gre ven in pride nazaj ter reče: "Lej, kaj sem slikala!"


Meni se aktivni otroci-športniki gabijo. Vidiš jih na pet kilometrov. Imajo neko auro, nek sij okrog sebe, izžarevajo neko negativno energijo, ki uničuje vse, kar vidi in s čimer pride v stik. Vse je tekmovanje, vse je izziv, vse je slabše kot tisto, kar so naredili ONI. Doggies on wheels, attack! Enkrat se spomnim, da se je naša cela familija skregala z familijo športnikov, ker oni niso imeli ponosa priznati, da obstaja beseda VOS in so zato za pet pik izgubili igro scrabbla. In so znoreli. In od takrat se ne pogovarjamo več.

Pasivni otroci-športniki se mi pa smilijo. Tako mladi, pa že tako zjebani. Jaz osebno si ne bi nikoli drznil ocenjevati nečesa, česar ne bi sam predhodno poskusil. Da bi videl, kako je. In kako ne. Medtem ko ostale zanimajo samo absolutne ocene, samo rezultat, samo končna številka. Jebeš pot in razlog. Ni deset. Torej je slabo. Nič večerje!

Kaj se v človeku premakne, da naloži svojemu otroku tako breme, ne vem. Najbrž ne bom nikoli vedel, ker sem Baji že rekel, da jo bom fental, če bo najine (potencialne) otroke vpisala v kakršnkoli športni klub. In prva lekcija, ki jo bom dal svojim (potencialnim) otrokom, bo to, da jim bom rekel "Če ti bo kdorkoli vprašal če greš dirkat, reci ne. Tako si avtomatično zmagal!"

petek, 08. julij 2005

Še en uspešen dan

Danes je bil zelo uspešen dan!
Dobil sem službo (končno ne bom samo lenaril doma :>), upam da mi bo šlo. Je kar zahtevno, vendar mislim da sem sposoben.
Uspešno (!!) sem pomagal nekaj ljudem glede linuxa, in sem kar ponosen na sebe :>
Že nekaj ur nisem igral ene igrice. Kar je dobro. :>
Dan bi bil še lepši če ga nebi pokvarilo vreme (dež, oblačno, ampak prijetno hladno).
Nič grem naprej igrat Človek ne jezi se!

Notes to myself

1. Dont drink coffee if you drink it rarely. Even in case its Italian.
2. Dont leave:
  • any stuff on your washing machine before doing laundry.
  • newspaper (or something else) on the roof of your car just for one minute. Usually it is also forgotten there.
  • your phone hands free set in car's left door. Its likely to happen that you drive over your headphones when they have already fallen out.

The Trip is over

8-dnevno potovanje po Sloveniji je koncano. K. uspesno odpotovala domov.

Trasa naslednja:
29. junij: Lj-Treviso (pri Benetkah, letalisce v slogu avt0busne postaje. Glavna izhodiscna tocka za Romunijo. Vozili po tajfunu. Tega ne zelite doziveti. Iskanja cestninske postaje s hitrostjo 40 km/h in vsemi 4 smerniki namrec)-Lucija
30. junij: Secoveljske soline-Piran (pogled z obzidja se vedno zastonjski. Najlepsi seveda ob soncnem zahodu. Merjenje "klifa" pod cerkvijo zacasno onemogoceno. Voda ze zelo topla. V akvarij ne hodit, ker se ne splaca. Na soline seveda zelo JA in obvezno pes. Res je, do tja se pride cez slovensko mejo in nato takoj desno po makadamu.)
1. julij: Skocjanske jame-Stanjel-Ljubljana (na Kras se odpravite cez vikend, ce zelite kaj pametnega jesti oziroma sploh najti kaksno fino gostilno ali turisticno kmetijo.)
2. julij: Ljubljana (pogled z Ljubljanskega gradu je se vedno lep, multimedijski prikaz vreden ogleda)
3. julij: pocivanje ob domacem ognjiscu in pohod (bolj sprehod) na dolenjski Triglav
4. julij: Ptuj - vinska klet (vanjo se ne odpravljati v casu, ko se POP tv napove, da bojo snemali => vodicka vkljuci sesto brzino, multimedija spodobno pripravljena. Hostel odlicen in absolutno vreden prenocevanja.) - grad (prenovljena zbirka glasbil)-Maribor - Lent (zastonjski koncert Kreslina in pohajkovanje med prehranjevalnimi stojnicami. Opazili novotarijo - langos.)
5. julij: Moravske Toplice - Terme 3000 (se vedno meni zelo ljube toplice. In se vedno precej napolnjene z Avstrijci. Ne, nimajo dopoldanske karte, niti studentske. In da, kar dva bazena napolnjena z naftno vodo. In takooooo fajn topla.)
6. julij: Bled (pogled z grada stane 1.100 (nismo si ga privoscili); voznja s pletno na blejski otok pa 2.400 (smo si jo, ker dve zenski sami ni pametno postaviti v najet coln, tujci pa hocejo pozvoniti za sreco).
7. julij: via Treviso (ob poslusanju novic iz Londona). In kmalu nato nazaj v Ljubljani.

DOMA smo.

Hvala A. (informacije o Trevisu), J. (parkiranje v Mariboru), D. (ptujska klet in parkiranje na Ptuju), M., U. in J. za rent a room, M. za druzbo v Ljubljani, ateku za rent a car, mami za gospodinjsko pomoc in A. za moralno podporo. In seveda Karen za obisk


Meli smo se fajn.

Izbira se ŠTOR leta

Vsekakor kotiram zelo visoko. V zadnjem casu mi je namrec uspelo:
1. razbiti unikaten kozarec za rdece vino, ki je seveda eden od sestih v kompletu. (Ne, pravzaprav je kozarec ostal cel, ampak brez drzala in podstavka.)
2. stresti polno skodelo sveze nabranih malin po malinjaku.
3. na ene izmed redkih hlac, ki so mi se prav, nasloniti sveze olje na platnu Nikolaja Beera, ki so mi ga podarili ob diplomi. (Pri tem pa pozabili povedati, da je se sveze. In ne, v cistilnici ne morejo pomagati. So pa hlace uporabne doma. In DA, slika je se vedno skoraj taksna kot prej.)
4. na svetlem desnem ceveljcu pescene barve razbiti litrsko steklenico domacega "snopca". (Cevelj je po cudezu in enodnevnem susenju okreval. HURA!)
5. prisloniti ocetov avto na enega izmed stebrov vhoda v parkirisce WTC-ja. (In DA, avto potreben manjsega lepotnega barvanja. In NE, ravnanje odbijaca ni potrebno.)

Hoohoo coins a word

Happify v.

To make happy

Example: This t-shirt happifies me.

Brezveze!

Kaj takega pa še ne. Zbudi me nevihta (okej, nič nenavadnega, ker se je parkrat cel blok stresel), vstanem (navsezadnje bi čez pol ure morala tako ali tako vstati), prižgem mašino, čekiram mejl. In so se danes Ukrajinci spomnili, da vseeno potrebujem spalko, ker bomo šli naslednji vikend na Azovsko morje. Najboljši del zgodbe je, da sem jih glede spalke že spraševala, pa so mi rekli, da je ne potrebujem. Hrmph. Še dobro, da mi jo je uspelo zbasati v nahrbtnik...

Zdaj pa res grem.

Waaake up!

Today a phone ringing woke me up. That is certainly NOT a good way to wake me up. I didn't take it well. At all. Got annoyed and angry with the person who made the call.

So, which sound(s) irritate you the most when it wakes you up? Post in comments.

*yes, i wrote in English. sue me!*

četrtek, 07. julij 2005

blogi, terorizem

Ko sem rekel da bom pisal poste v beebeejin blog, sem mislim da bo bolj enostavno. Vendar sem se kot ponavadi zmotil. Besedilo ne pride samo pod roke - tako kot sem pričakoval. Vendar se bom vseeno malo potrudil in nekaj napisal - da nam ne bo dolgčas :>
Danes so London, tako kot verjetno veste, napadli teroristi. Vsi (države, mediji, itd) imajo oči usmerjene v to mesto. Saj ne pravim res je škoda ljudi in vsega.
Vendar so si sami krivi. Sami so kot teroristi napadli (pomagali napasti) Irak. Kjer so tudi delali take reči (podobne). Pa so bili tam mediji? Seveda so bili, vendar so objavljali le tisto kar so uporniki delali.
To je le moje osebno mnenje.

Ne prezrite!

Porno fuk scena v mastno rit

Tole bo za dvig zadetkov na googlu in ostalih iskalnikih, v bistvu pa bom pisal o nečemu, kar je samo delno povezano z naslovom. Danes sem bil v BTCju in imajo tam kupe knjig v Merkatoriju. In potem malo gledaš naslove in ugotoviš, da si v zadnjem (ok, relativno, ampak definitivno v zadnjem letu) času opazil presenetljiv dvig takoimenovanih žgečkljivih romanov. Fuk štorij, po domače povedano. Zamaskiranih v neko kvazišund literaturo.

Trend ne obstaja samo v književnosti, ampak tudi v drugih žanrih umetnosti, kot so film in glasba. Mogoče sem ga najbolj opazil v književnosti, ker zadnje čase itak ne vidim nobenega filma. Zakaj? Bom povedal na koncu.

Torej književnost. Živo se spomnim, ko sem pred letom dni sedel v predavalnici in je noter prišla "femme fatale", Vesna Milek. In kako nas je Manca K. pred tem pumpala, da moramo prebrati Kalipso. In kako so bile baje ene sošolke kar mokre, ko so listale tisto knjigo, na kateri platnicah se blešči ženski spolni organ. Artistično zamaskiran, seveda. Da se ne vidi preveč in za neuko oko bi tisto lahko izgledalo kot ena taka čudna elipsa, ampak ostali vemo. Pička je!

Vsebina je potem podobna naslovnici. Artistični zamaskirani (bolj ali manj) seksualni izpadi neke bejbe, brez prave vsebine in koherence. Važno, da se fuka in da lahko na skoraj vsaki strani preberemo kaj "sočnega".

Jasno so jo potem na uri spraševali samo o tem. Kako je, kako ni, kaj bi in česa ne bi. Kot da je ona nek eksplorer iz nekih daljnih dežel in je v deželo študentk prinesla polno bero bogatih daril in čudno-prečudnih stvari. Kot da je ona kraljica seksa in da jih bo zdaj v 45 minutah naučila, kako se fuka kot carica.

OK, preden Tamara in oglaševalci skočijo pokonci in mi začnejo razlagat, da se seks prodaja, in da so sperma, kri in pot sveta trojica oglaševanja, naj vas takoj ustavim. Vse to vem. Vem. Saj imam oči. Mogoče me moti samo to, da je literatura v 21. stoletju postala nekaj tako instrumentalnega kot so rokavice in škarje. Orodje za doseganje cilja in čisto nič več. Pazi, v tem primeru govorim o doseganju cilja avtorja. Ki hoče s knjigo čim več zaslužiti in se potem na lovorikah upokojiti in bluziti po raznih kolumnah.

Kaj je cilj bralca take knjige? Se dejansko hoče "naučiti" seksati? Bo potem bogatejši za kako novo spoznanje? Ali mu pač tekst porno leži bolj kot slike hustlerja?

Jasno si take knjige ne upa noben popljuvat. Potem si takoj čistun, puritanec, nekdo, ki ni v koraku s časom in tako naprej. Vsi hvalijo, oh kako iskreno, oh kako pronicljivo, oh kako globoko. Cesarjeva nova oblačila.

In potem, ko imaš kritično maso ljudi, lahko delaš karkorli. Koga briga, kolikokrat si počešeš lase pred spanjem in kaj piše v tvojem skrivnem dnevniku (kakšen bedast naslov!).

Zakaj ljudi tako zelo zanima spolno življenje drugih ljudi? In kaj hudiča je na tem tako posebnega? Tako tujega, da tega ne bi mogel poskusiti sam? Sabo ali v dvoje? In zakaj se potem ne prodajajo fantazmi kot so recimo sci-fi pornografija? Ali pa pedofilske štorije? Zakaj gre največkrat za ena-na-ena? Za najbolj primaren način in stil? Ki, če nisi ti na odru, ampak med občinstvom, ne predstavlja večjega zadovoljstva?

S(m)o ljudje res že tako apatični in prazni? Tako skurjeni in tako zavrti?

Izziv

Gostovati na tujem blogu ni mačji kašelj. Zakaj pa ne, bi se vprašali. Zato ker ni. Ker prinaša določeno stopnjo odgovornosti. Ker ne moreš pisati kar vsega kar ti pade na pamet. V najslabšem primeru dobiš nogo v rit...ahem, mislim v tipkovnico.
Ne vem še o čem bom tu sploh pisala. In kolikokrat. In do kdaj. V kratkem nameravam it na morje. In me ne bo. Se bom kopala. Bom pa pisala potem ko pridem nazaj. Bom že o čem.
Je pa res, da bom skušala tukaj pisati v slovenščini. Kar mi predstavlja izziv. Že dolgo časa pišem samo v angleščini. Kar se pozna. Pri pisanju diplome mi to dela preglavice. Torej, slovenščina it is! ;-)

Goodbye

I may be repeating myself, but it's true:

There, I'm all packed, not very well organised and I'm ready to go. As always just before I leave, I'm wondering what the hell I'm doing, going somewhere far away all alone. It'll pass. :)

Back on 26th. Vice-BeeBees, be good!

LP guide to London Explosions

See, Lonely Planet is not all about a new, more upscale market, they cater to all kinds of people. Not to mention they are unbelievably up-to-date. And this is where that link took you: Hilarious Travel Disasters.



(click on the image for a larger view)

UPDATE: Link was only there for half an hour.

Shit happens

Ha, zanimiv utrinek od včeraj. V Spar sem šel po nakupih (z mano je bil še en kolega) za dopust. Ko sva po dolgih mukah vse nabrala (sovražim nakupovanje) in prišla do blagajne jst ugotovim nekaj neugodnega: "Ti, jst se ne spomnim PIN-a... ej, da me ubiješ se ga ne spomnim!" =) Ma po pravici povedano se ga še danes ne.. kriza. V glavnem, kot zadnji udarec kolega plača s svojo kartico in blagajničarka mu da za podpisat un mini izpisek. Doh! :)))) Če bi vedu..

Welcome to reality!

It all happened within a week.

I graduated.
Next day I got to know that my granny had throat cancer.
On Friday they let me know that my job to be was not my job to be anymore because they had changed the system.

Too much reality for a week.

sreda, 06. julij 2005

*pop*



That's right, my first real blog post ever. The cherry has been popped!

I did not expect this

My big travel backpack's straps have become *shock and horror* too loose for me. Come on, I haven't lost that much weight. *blink*

*adjusts straps*

Ah, that's better!

Se samo meni zdi, ali je...

live aid malo hecen? Mislim, princip in to. OK, revščina. Grozna stvar. Ljudje umirajo od lakote in to. Ker ni dovolj hrane. Oziroma, jo je dovolj, samo neenakomerno je razporejena. Afrika je dobi najmanj. Prav tako zdravil, opreme in kar je še tega. In zato so revni in umirajo. Medtem ko drugi kontinenti, še posebej naša dobra stara Evropa in naša mlada kura Amerika, cvetijo in bogatijo.

Do tukaj vse prav. Eni so se pač bolje znašli kot drugi. Biznis.

Dokler se ljudje iz bogate in cvetoče (E[U)SA] naveze spomnijo, da hej! dajmo pomagat revnim. Dajmo jim tisto, kar jim fali, zato da bodo taki kot mi. Da se bodo tudi oni imeli fajn. OK, first mistake...noben se ne vpraša, zakaj je afrika tako prekleto revna. In zakaj je toliko aidsa in zakaj toliko malarije in zakaj hudiča tam ljudje samo umirajo. Noben ne reče "Jebem svojo mater! Mi smo krivi! Zajebani smo in mi smo ta velike kapitalistične prasice! In zato bo cel kontinent kmalu umrl, ker hočemo mi nike šuze in adidas fuzbal žoge!". Vsi govorijo nekaj takega kot "Joj, pomagajte, za pet dolarjev bomo dali lahko gor mreže proti komarjem!" in nihče ne dokonča stavka in reče "...zato da bodo oni lahko v miru šivali jebene žoge in superge!"

In potem se naši vrli umetniki (od vseh ljudi ravno umetniki, ki nimajo pu kurca vpliva na ljudi, razen na najstnike, ki potem enkrat odrastejo in jih je sram da so masturbirali na Britney Spears in njene fejk bubs) spomnijo in rečejo "Hey! Dajmo narest en koncert in s tem silit politike, da bodo odpisali dolgove revnim državam!" Ahem. Ful dobr pa to, ne. Bomo frajerji. We love u Bob! In potem špilajo povsod po svetu in ljudje podpisujejo peticije in nosijo bele trakove in kričijo make poverty history! ampak noben se ne ustavi in vpraša: "Čakaj...kaj se mi gremo tukaj?"

OK, si predstavljate, da celi tretji svet, premaknemo v prvi razred? V klaso A? Da se zgodi nek ekonomski čudež in kar naenkrat je Afrika druga Evropa? Da bodo afričani kar naenkrat skoraj (r)evolucijsko preskočili par desetletji in se znašli med "ta kul tipi"? Ki seksajo s kondomi in vozijo avtomobile? Da kar naenkrat firme ne morejo več outsourcat svoje proizvodnje in da je čisto vseeno, a žoge šivajo v berlinu ali v neki jebeni culukafriji?

Meni se ta live aid zdi še posebej ogaben. Jebeni U2 in Bill Gates mahajo ljudem in mislijo, kako so kul. In potem jih oni kreteni pod odrom poslušajo in mislijo jebemti sem kul, tle sem, delam nekaj proti revščini. Sicer ne vem kaj, ampak fak it! mejk poverti histori! Potem bo vse bolje.

Naravnost ogabno. Mene bi bilo sram nastopat na takem koncertu oziroma sram stati med publiko. Hinavci prokleti. Namesto, da bi jebali trgovske znamke in sesuvali kapitalistični sistem, oni izvajajo nek kvazi pritisk na politike. Kreteni. Kot da ima politika kaj z revščino. Gremo stavit, v kaj so bili obuti glasbeniki? In kje so jim sešraufali kitare in fršterkarijo?

Zakaj noben ne pošteka, da je problem v nas samih in ne v Afriki? In da če bi jebeno afriko pustili čisto pri miru in je v imenu denarja ne bi jebali podolgem in počez, bi se kmalu popravila in dvignila nad evropo. Ampak mi tega nočemo. Mi hočemo samo, da jih komarji ne bi pikali, medtem ko oni šivajo naše dragocene superge. To nam je dovolj. Hinavci.

Doing my reading

From here:
Buses are always dirty and overcrowded, but there's no better way to mingle with the locals than on a bumpy, overheated ride through the countryside.
Good job I'm travelling by train then. :)

Filmsko kraljestvo

Vsekakor moraš imeti Anglijo vsaj malo rad. Če ne zaradi drugega, že zaradi odlične filmske revije: EMPIRE

Odlično branje, gledanje, informiranje.
Ki ga ne poskušaj kupiti doma. Škoduje zdravju. Poštnina stane več od revije. Preverjeno v Konzorciju in Vale Novaku.

V dobri družbi

Pri nas sicer ne preveč oglaševan, a VREDEN ogleda. Vsekakor najboljši, do sedaj viden letošnji film.
IN GOOD COMPANY: http://www.ingoodcompanymovie.com/

Objavljam kar svoj komentar s Kolosejeve strani: Film prvic videla 18. februarja v GB, od takrat pa se velikokrat, ker je enostavno zelo zivljenjski, zelo dobro posnet in tako lep. In resnicno ni komedija, pa tudi romantika je le ena izmed tem. Lep odraz danasnjega sveta in tega, da bi se vcasih splacalo pomisliti tudi na to, da sluzba ni vse. Da je nedelja le nedelja in ne se en dan, ki ga lahko koristno porabis za sluzenje denarja. Poleg tega ga dopolnjuje se super soundtrack. Dober film, dobra igra, dobra muzika, kaj drugega bi si se zeleli ...

Slovenija, moja ljuba dežela

Ko boste naslednjič razmišljali, kako hudo nam je v naši ljubi deželici, pomislite na naslednje:
  • v Angliji morajo vsa zdravila plačati. Zastonj so samo tista, ki te rešijo smrti.
  • v Hongkongu stane liter bencina 2.500 sitnih. Da ponovim oziroma povem drugače: liter bencina stane 10 EUR.
  • nobena država, za katero bi vedela, ne pozna bonov.
  • skoraj povsod za študij plačujejo šolnine, za katere kredit odplačujejo vsaj še 20 let.
  • trije meseci bivanja v angleškem kampusu stanejo lepih 300.000 sitnih. Še vedno menite, da je Rožna draga?
  • v Hongkongu nihče ne hodi v državne šole, otrok je projekt, prav tako poroka.
  • slovensko hrano (sploh kruh) in vino bi bilo potrebno zakonsko zaščiti. Pomislite na to, ko naslednjih zavijete v McDonald's.
  • v Aziji ni NIČ zastonj, recimo kakšen koncert (ala Lent) ali poulično gledališče (ala Ana Desetnica).
  • v kapitalističnem svetu je vse business. (Namrec, kamorkoli prišla s svojo obiskovalko, je postavila vprašanje: How do they run business here? Celo v planinski koči).
  • hiša v Hongkongu stane približno 1 milijardo dolarjev. Lahko ste srečni, če dobite kakšno poceni stanovanje.
Se vam še vedno zdi, da nam gre slabo?!?


*zapisano na podlagi angleške izkusnje in trenutnega azijskega obiska pri meni.

Blogsitters

Well, I'll be off to Ukraine in two days. As already announced, I'm not leaving you, my dear readers, here all alone and with nothing to do. I've invited a few of my friends (and anonymous readers) to keep you entertained while I'm gone. I hope they water the plants and not trash the place completely.

Dear readers, please meet The Vice-BeeBees!

Domen is the blogger I've known the longest in real life. He's also one of the most prolific bloggers in general. So I trust him to keep MSCB alive while I'm away.

I've only known Mayhem since May. Apparently he started his current blog after he read about mine in the article.

Irka is the first non-blogging real-life person who knew about MSCB. Careful, another Pride and Prejudice and The English Patient-loving geographer, this one even with a BA! (She's not Irish, even if her name implies it.)

Hoohoo (not her real name!) is the only guest from abroad (Oh, Canada!) to be blogsitting this time. You may remember some of her wisdom from Hoohoo's quotes©, but there's more to her than that. Someone once told her she acts European. She can always be bribed with dark chocolate. Hates: fuckwits and suction noise. Scare her with: a jar of ajvar.

Anonymous is just that, anonymous (to you - I know who he is), hence no publically visible profile. The youngest one on the team and a bit of a mystery. *having scary Jack-Jack flashbacks*

Technically, Baya is the 10th blogger I ever met in real life. Domen found her through her blog (oh, the power of blogging!). I hope they can keep their coupley lovey-dovey stuff out of this blog. ;)

Vice-posting starts today! (I like to pretend I have some control here.)

To do before Friday

Brez kakšnega posebnega reda:

• nabaviti karto za vlak (do Kijeva? do Zaporožja?)
• urediti zavarovanje
• nabaviti €€€ oz. $$$ (najprej se odločiti za valuto), vsekakor nabaviti forinte
• spakirati (seznam™ že prirejen - prvič po treh letih se odpravljam na pot brez gojzarjev in volnenega puloverja!)
• nabaviti, kar manjka (delovne rokavice, tanki čopiči!)
• uloviti vse profesorje, da vpišejo v indeks manjkajoče ocene, mentorja, da se podpiše na prošnjo za podaljšanje absolventa, predstojnika, da posreduje priporočilo za podaljšanje absolventa, oddelčno mednarodno koordinatorko, ki naj bi imela moje potrdilo, da sem zares sprejeta na Finsko, ter vse papirje skupaj z indeksom dostaviti na referat, da mi podaljšajo absolventa
• napisati pooblastilo, da bo odločbo lahko dvignil kdo drug
• bekapirati mašino

torek, 05. julij 2005

Packed

Well, nearly. As always, I have a nasty feeling that I'm missing something. I've still got time to get it, so what do you think I should but haven't packed?

Ker je to edini način, da kaj najdem...

Kje, hudiča, so karte? (namreč igralne)

UPDATE: Najedene v škatli od superg za badminton v omari.

nedelja, 03. julij 2005

Manj je več

Danes so seznami za pakiranje v modi (glej tu in tu). Sama imam že standardiziran seznam, ki pa je bil do letos prilagojen na sever. Torej so bili na njem vedno gojzarji, tople hlače, volneni puloverji in nogavice, ibrce (še iščem prevod), topla spalka, dovolj majic z dolgimi rokavi, vsaj en puli in začuda vedno tudi kopalke. Letos sem za kontinentalno ukrajinsko poletje seveda to bogato izolacijo v veliki meri črtala, prišlo pa je do presenečenja - seznam se je čudežno podaljšal! Še font sem morala pomanjšati, da je vse skupaj ostalo na eni strani. No, vseeno upam, da bo nahrbnik lažji kot ponavadi. Sicer pa sem močna deklica. :)

What's wrong with me? :|

There's an unopened bag of chocolate-covered coffee beans on my desk and it's been there for a month. It expires in four months. I should be able to finish it by then, no?

sobota, 02. julij 2005

Protipolucijska brigada

Dobila sem namig, da je treba iti jutri na Ano Desetnico gledat tole.

Kič

Naš blok premore v sedmem nadstropju sušilnico. Nocoj sem se tja odpravila prvič po 14 letih in posnela nekaj kičastih slik (klikni na sliko za povečavo):

Tečka

Danes sem nameravala iti nabavit karte za Ukrajino, prav veselila sem se. Komaj čakam dva cela dneva na vlaku v eno smer. No, pa nisem šla. Še zmeraj namreč ni čisto gotovo, ali grem sama ali dobim sopotnico. V slednjem primeru bova karte zaradi rezervacij seveda kupili skupaj. Ukrajinci bi morali že včeraj dati dokončni odgovor, pa ga niso. Tako da to še zmeraj visi v zraku.

Razmišljam, ali bi raje vzela s seboj dolarje ali evre. Menda dolarje menjajo tudi v manjših krajih, kaj lahko celo plačaš z njimi, evri pa mi bodo prišli bolj prav potem, ko ne bom vseh zamenjala. Kartice pa izven Kijeva niso uporabne. (V Kijevu imam namen biti samo vsega skupaj 4 ure.)

Beh.

petek, 01. julij 2005

Used

PhotoFriday's challenge for this week is "used":

Sirovi mafini s timijanom

Na analopkino željo objavljam recept. (Ne gre čisto v Rêpete, ker ni ravno sladica.)

Sestavine (za 9 mafinov):
55 g masla
200 g moke
2 žlički pecilnega praska
2 žlici sladkorja
1/4 žličke soli
1 žlička paprike
2 jajci
125 ml mleka
1 žlička posušenega timijana
80 g sira (jaz uporabila sir Luka, važno je, da se dobro topi in ima izrazit okus)

Postopek:
1. Skupaj preseješ moko, pecilni prašek, sladkor, sol in papriko.
2. V drugi posodi z metlico zmešaš mleko, jajca, stopljeno maslo in timijan.
3. Mlečno mešanico vliješ v suhe sestavine in rahlo premešaš, a ne do gladkega. Masa mora biti gosta, zato ji dodaj še nekaj moke, če je preredka.
4. Na koncu vmešaš na kocke (1 cm) narezan sir.
5. Naložiš v papirnate modelčke v pekaču in pečeš na 190°C 15-25 minut.

Dober tek!

Kofetkanje ob delu

Imam zoprn občutek, da glasba, ki jo poslušam od včeraj zvečer, ne vpliva ravno najbolje name. Pa taka fina skandinavska je, žalobna, bi se reklo. Upam, da se motim, in da ne boste tukaj naslednje leto med januarjem in junijem brali samega jamranja.