sobota, 31. december 2005

2005

Pa smo pri koncu. Leta namreč. (Kot da tega niste vedeli... Ampak uvod je treba narediti.)

Bilanca:
Obiski pri raznih sortah dohtarjev: 10 (O, hudiča, saj sem kot penzionist! No, šest je bilo čisto preventivnih.)
Čas, ko je bila glava na dopustu/štrajku: lahko bi bilo manj, vendar je bilo vredno
Čas, ko sem bila na dopustu jaz v celoti: skupaj 46 dni, ampak 9 dni v Ukrajini je bilo delovnih
Opravljene študijske obveznosti: dve seminarski nalogi, en kolokvij, štirje izpiti
Minus v kilah: 12
Promet v breme na bančnem računu: nočem vedeti
Ure badmintona: naštela sem jih 89
Spečene torte: 10. je zdajle v pečici

Zaključek: kaj pa vem, meni je bilo fajn. :)

Za naslednje leto: da bi bilo še naprej fajn, mogoče z malček manj travmiranja (vse je v glavi, ja), več nordijskimi (pol-)bogovi in malo manj upogljivo hrbtenico.

Countdown

more days!

petek, 30. december 2005

Jacquot Truffes (beri: čokoladni zadetek)

Iskala sem kakšen pameten link do bogato kakavnega izdelka, ki me zdajle drži v višavah, namesto tega pa sem našla Oulu Chocolate Society. Hehe, mogoče bi jih pa lahko kdaj obiskala. :)

Odštevanje

Še dni!

Best of 2005

Photo Friday's theme for this week is "best of 2005":



This is probably not the best photo I took this year, but it is my favourite. It was taken during the riots in Corsica, specifically on 1st October. This and more pictures as well as a not-very-detailed report in Slovene can be found here.

četrtek, 29. december 2005

sreda, 28. december 2005

Zib zib

Okej, zgodilo se je, da sem nekoč dva dni preživela na majhni barkači na ne prav mirnem morju in potem še nekaj ur na kopnem imela izrazit občutek zibanja. V bistvu nič nenavadnega. (Ne, spila nisem nič!)

Zdajle sem ravno gledala francoski dokumentarec Divja islandska morja. Vsega skupaj je trajal manj kot uro. In jaz se veselo zibljem, kot bi bila na morju. Staram se.

Note to self 34/2005

When making cheesecake, make sure you've got cheese.

Odštevanje

Še dni!

torek, 27. december 2005

Countdown

days left.

Krteček

To continue with Matej and Michael's recent theme of "Cartoons of our (children's) childhoods", I present you the world's cutest key-chain - Krteček!



It's not mine, it's Irka's. But in my defense - a few years ago I had a Krteček calendar. And I know someone who has a Krteček DVD. :)

ponedeljek, 26. december 2005

Klor utruja

Danes sem izkoristila nagrado in preživela 4 ure v Atlantisu. Nisem šla sama - čisto slučajno je enako nagrado zadela tudi M., sošolka iz gimnazije, in sva šli skupaj. V glavnem, stvar je čisto zabavna, tobogani v Svetu doživetij so fajn (čeprav bi pasal tudi kakšen malo bolj strmega prepričanja), bademajstri so srednje zoprni, otročadi pa je bilo danes praznikom primerno čisto preveč, zato tistim, ki so navezani na svoje bobniče, priporočam obisk Vodnega mesta kakšen delavnik dopoldan. Ali pa da malo bolj razvežejo mošnjiček in si omislijo še vstop v Termalni tempelj, kjer je vzdušje neizmerno mirnejše.

Odštevanje

Še 15! dni!

nedelja, 25. december 2005

Sweet, cute, the unbearable lightness of being, goodness

As requested on Friday:





Countdown

16! days left!

Bill Jacklin, The Rink III, 1990

Do zdaj sem imela tole sliko na steni svoje sobe. Danes sem jo snela in od let orumeneli kos papirja vrgla stran. Za spomin mi ostaja na blogu:

Noč butastih sanj #14

Tokrat jih ne bom popisovala, ker je bilo prepletenih čisto preveč ne samo mojih osebnih štorij. V sanjah sem prišla do spoznanja, ki mi zdaj ne gre z glave. Ni bilo lépo, bi pa utegnilo biti resnično. Res je, da sem bila v tistem trenutku v sanjah precej jezna, kar bi utegnilo prispevati k vsemu skupaj, vendar... Zdaj, v budnem stanju, se mi zdi vsak protiargument temu spoznanju samo izgovor.

Beh, sanj se pa res ne bi smelo jemati resno, kaj?

Uživajte v [vstavi primerno božično hrano], brezdelju in slabem TV-programu!

petek, 23. december 2005

Photo Friday's Christmas Party

Must've been quite an event, as PartyPhotoFriday is lying passed out under the table again. So, any requests?

Countdown

days left!

Huda dilema

Nekje med badmintonom in kinom sem danes (no, glede na to, da je v bistvu že jutri, je bilo to torej včeraj) od Irke dobila tudi lično zavito darilce. Menda ga je prinesel k njej Božiček, ampak je bil to verjetno bolj deda Mraz ali pa kar Perkmandeljc. In dilema? Kdaj lahko to reč odprem? Takoj? Za božič? Ko bo ta zmrznjen star ata bolj splošno nosil darila antikristom in v socializmu vzgojenim brezbožnikom? Za sveto Barbaro, zavetnico rudarjev (še ohoho časa do takrat)?

Kako se bo končala tokratna epizoda Vežbanja potrpljenja? Ali bo Hrabri Mišek Potrpežljiva BeeBee počakala? In če - kaj sploh čaka?

četrtek, 22. december 2005

Kaj je s tem odštevanjem in kaj ima pri tem Finska?

Že več kot eno leto je minilo, odkar sem se odločila, da poskusim dobiti mesto v programu Evropske prostovoljne službe (EVS), po možnosti na Finskem. Splošne podrobnosti si lahko preberete tukaj, kratek povzetek pa bi bil: kot prostovoljec greš na že pripravljen projekt, Evropska komisija ti plača pot, bivanje, hrano, žepnino in zavarovanje ter ti omogoči učenje jezika države, kamor greš, ti pa 6-12 mesecev pridno delaš 30-35 ur na teden (kamor je vključeno tudi učenje jezika).

Zame to pomeni, da bom pol leta krotila pamže v šoli v naravi v na severu Finske, kjer naj bi sodelovala pri raznih športnih (juhu, brezplačno smučanje!) in umetniških aktivnostih.

Slovenija se me reši 10. januarja, zato sem si omislila odštevanje.

Četrtek: družinski besednjak 3

Zadnja kurioziteta našega družinskega besednjaka je ostala neznanka. Nič več: moč je seveda daljinc.

Nova uganka: kdo je jugec?

Odštevanje

Še dni.

sreda, 21. december 2005

Hm

Tale trak za ključe sem ravnokar fasala na predpraznični čajanki na našem oddelku. Zakaj imam občutek, da me nekdo priganja? ;)



Da si ne bo kdo zlomil vratu: Sem na do(lg/br)i poti, da diplomiram na ljubljanski geografiji.

Vesel zimski solsticij!

V Ljubljani je danes dan dolg 8 ur in 37 minut, tam, kamor grem čez 20 dni, pa 3 ure in 7 minut. :)

Countdown

days left!

Tovorno živinče

Danes sem naročena pri zobarju izganjalcu hudiča zdravniku ginekologu vedeževalki v knjižnici. Ja, tudi to se zgodi in ob 11h se imam prikazati v knjižnici Inštituta za narodnostna vprašanja. Sem bila ljudomila in sem jim vnaprej poslala seznam gradiva, ki ga potrebujem, da jih ne bi v tem predprazničnem času naenkrat preveč vznemirila. Na seznamu je 21 enot, kar pomeni 13 komadov bukvic in zvezčičev. Hura za tematske izdaje strokovnih revij, ki lenemu geografu olajšajo pot od knjižnice do fotokopirnice.

sobota, 17. december 2005

Vežbanje potrpljenja

Danes zjutraj mi je poštar prinesel paketek iz Londona. Pošiljateljici sem morala pred enim tednom obljubiti, da zadeve ne odprem pred božičem. Torej čakamo. Zaenkrat mi gre presenetljivo dobro, sem celo pozabila na vse skupaj. Hkrati tudi pričakujem paket čokolad od Hoohoo, ki pa ga smem odpreti, takoj ko ga dobim. Upam, da bo kmalu. :)

sreda, 14. december 2005

Škrt

Menda lahko to uspe samo meni - da se mi med žvečenjem palačink odkruši majhen košček zoba. Ni nič kritičnega, me pa noro moti. Vseeno se mi zdi, da bom do naslednjič, ko sem naročena pri zobarki (čez tri tedne), na vse skupaj že čisto navajena in seveda pozabila zobarki reči, da naj vseeno pogleda, kaj se tam dogaja.

torek, 13. december 2005

Cukri

Moj pulover diši po sladkorni peni. In moj predal z nogavicami je moral biti v prejšnjem življenju riževa čokolada. Hecno.

ponedeljek, 12. december 2005

Postcards #15

Čeprav je bil zame osebno danes čisto okej, celo nadpovprečno učinkovit dan, njegov splošni vtis kar dobro povzame tale kartica:

Noč butastih sanj #13

Med našo in sosednjo ulico proti severu so v eni uri, ko nisem bila pozorna, zgradili neko ogromno garažno hišo, ki je rešila kronični problem parkiranja v naši soseski (ta dejansko obstaja). Tako je naša ulica postala tudi funkcionalno dvosmerna (še črta je bila narisana po sredini), čeprav so bili na obeh straneh so bili parkirani avtomobili. Precej parkirnih mest je bilo celo prostih.

V garažno hišo naj bi bil možen neposreden dostop iz blokov na obeh straneh. Torej bi se moralo dati lepo porezati pot iz našega bloka do trgovine. Lotila sem se iskanja. Našla sem samo vhod v sosednji blok na levi, kar je bilo seveda povsem neuporabno. Iskala sem namreč vhod v blok na naši desni (ki bi bil ravno tako neuporaben, ampak v sanjah je bilo smiselno). V iskanju sem šla eno nadstropje više. Ne spomnim se, kaj je bilo tam, sem pa zaznala tendenco zmanjševanja površine prostorov z vsakim nadstropjem. Šla sem še bolj gor, v zadnje nadstropje, pa še prav miniaturno je bilo. Hecno, navzven je vse skupaj delovalo veliko večje. No, v tem vrhnjem nadstropju sem našla nove prostore Španskega inštituta.

Moje iskanje direktnega dostopa v trgovino pa ni obrodilo sadov...

sobota, 10. december 2005

How to cheer me up

Give me Google Earth to play with. :)


Sobotka

Ko sem bila majhna, še preden sem šla v šolo, sem bila ob sobotah sitna. Vsi so kaj počeli, jaz pa nisem vedela, kaj bi sama s sabo. Ne vem, kaj je bilo ob nedeljah drugače, ampak ob sobotah sem bila Sobotka. Že sicer sem bila slabe volje, ko me je pa še moj ljubi brat vprašal, če sem Sobotka, sem seveda popenila.

Danes sem sitna. Razlog sicer ni isti kot dvajset let nazaj, čutim pa neko podobnost. Pa še čas, da bi se šla malo skulirat na Grad, sem zamudila.

petek, 09. december 2005

Weight

Photo Friday's challenge for this week is "weight":

Nazaj spat?

Mislim, da so mi ponoči odvzeli možgane (za presaditev ali kaj podobnega). Res bi morala razmisliti o eni stvari, ki sem se ji sinoči modro izognila, ampak možgani nočejo zaštartati. Kot bi zagnal računalnik, pa ne gre naprej od tistega Windows znakca. Disk nekaj drgne, ampak vse skupaj se ne zbuta. Pa saj bo. Mogoče.

sreda, 07. december 2005

Finished

It took me more than 16 months, but I did it - finished this container of liquorice!

Poznonočno obteževanje

Ali nekaj naključnih misli:

1. Še 34 dni in Matej bo imel mir (njegove besede!) in mu ne bo treba kar naprej igrati badmintona (moj dodatek).
2. Zadnjič sem pomerila popoln, a ogabno drag športni modrc. (Naročila pri radodarnih vilah komercialnega decembra in rojstnih dni.)
3. Vračanje literature je skoraj težje od pridobivanja le-te.
4. Danes mi je spodletel poskus poznopopoldanskega dremeža. Ni in ni šlo.
5. V petek dopoldne bodo v naši ulici odklopili elektriko. Ni čisto jasno, za koliko časa, ampak izkušnja izpred nekaj let mi veleva, da se za par ur raje povabim na čaj k Š.
6. Nekaj hecnih s seznama: "zelen flis (ki ga je Deda Mraz kupil v moji prisotnosti, ampak tega ne vem)", "kolena", "plehnata flaša z oblekico".

torek, 06. december 2005

Čas

SMS včeraj zvečer: Imaš jutri dopoldne čas za en čaj?
Jaz: Ja, lahko, imam čas do 12h. Kje pa?
SMS: Te še pokličem. V Slamiču?
Jaz: OK. [Prva napaka, ker sem se brez pripomb strinjala s tem, da me pokliče.]

Danes ob 10:30...
Jaz kličem, se ne oglasi.
SMS: Te pokličem kasneje.
Jaz: Okej, ampak jaz imam res čas samo do 12h.

Nič...

Do Slamiča potrebujem 20 minut. Za čaj gre vsaj 45 minut. A še kdo poleg mene opazi, da ne bo zneslo? In ni prvič tako.

*se tesno oklene svoje izmuzljive hrbtenice*

ponedeljek, 05. december 2005

Rajzefiber ali prokrastinacija?

V izogib pisanju diplome (Die, diploma, die!) si delam seznam za pakiranje za Finsko. Trenutno ciljam na to, da bi šlo vse kar v enem šusu, torej mi ne bi starši pošiljali pomladanske garderobe. Glede na to, da sem šla v Ameriko in Kanado za šest tednov na Grenlandijo za en mesec, prav tako na Islandijo, s skoraj vso zimsko IN poletno bojno opremo in enim ruzakom manj, bo mogoče šlo. Dokler ostanem na eni strani, bo OK.

UPDATE: Smo že čez eno stran, je pa res, da je seznam tokrat zelo podroben, torej namesto "5 majic" napišem "roza, zelena..."

Zaklep v sektorju 4!

Sistem nam kae nenavadno uporabo Vaega rauna. Ker elimo uporabnike Gmaila zaititi pred potencialno nevarno rabo, bo raun onemogoen za najve 24 ur.

e uporabljate programsko opremo tretjega proizvajalca, ki je v interakciji z raunom Gmail, jo onemogoite ali prilagodite tako, da bo njena raba skladna s Pogoji uporabe Gmaila. e menite, da ste raun Gmail uporabljali skladno s pogoji uporabe ali nasploh normalno, nam piite na gmail-lockdown@google.com in nam povejte o tej teavi.


Zaenkrat torej ne morem do svojih mejlov. Če bi mi kdo strašno rad poslal mejl, naj to stori na mojeime.mojpriimek@gmail.com

Beh!

UPDATE: Rešeno! :)

nedelja, 04. december 2005

I mean that!

No solids = no apples or other fruits, no bread with that delicious crust, no meat, no pasta, no cereals, nothing. Lunch today: soup and Frutek. Or I could be adventurous and have yogurt.

*sigh*

sobota, 03. december 2005

No solids

Nope, not getting ready for an operation or anything like that. It just seems that my dentist has a secret deal with a dental floss manufacturer: all three fillings she's replaced so far require that I floss not daily but after every meal. The newest one is even worse and I feel like flossing after every bite I have. This leads to my gums being so irritated that at the moment I don't think I could chew anything.

I'm switching to hot chocolate!

petek, 02. december 2005

Peka spet

Naš dragi Precednik (s faksa) ima kmalu rojstni dan in za darilo bo dobil torto. Tokrat imam nekaj več časa, zato vas vabim, da sodelujete s predlogi (beri: recepti v komentarjih ali na beebeeblog@gmail.com).

Iz biblije so za to priložnost zanimive:
- orehovo kavna torta (za Irko: stran 256),
- čokoladna torta (str. 276),
- čokoladno čokoladna torta s čokolado (str. 278 in tukaj),
- čokoladna skutna torta (str. 296),
- limonina skutna penasta tortica (str. 298),
razmišljam pa tudi o skutni torti z belo čokolado in gozdnimi sadeži ali pa višnjami.

S predlogi (in recepti) na dan (oz. v komentarje)!

Experimental

Photo Friday's challenge for this week is "experimental":

četrtek, 01. december 2005

On losing

Many things can be lost. A paperclip, money, dentures, memory, friends, a game of badminton, one's mind. Not all are equally important and one should keep that in mind and be careful not to let one loss lead to another.

There, I've been vague enough for tonight.

Znanje na nižjem nivoju

Gre namreč v klet. Našla sem primerni škatli in vanju skoraj sistematično zapakirala kubik. Zanimivo, da sem vsako od teh mapic nekoč znala vsaj toliko, da sem naredila izpit. Seveda bi jih zdaj kar precej gladko pogrnila, vseeno pa imam občutek, da ni bilo vse čisto zaman, da sem vseeno nekaj odnesla. Nekaj, česar na kakšnem drugem faksu ne bi. :)



(Podarim knjižico Promet in okolje iz zbirke Usklajeno in sonaravno. Če koga zanima, naj se javi na beebeeblog@gmail.com.)

torek, 29. november 2005

Mrfi klasika

Hec pri zobarju. Naročena sem bila ob 8:40, na vrsti pa sem bila že ob 8:30. Tudi pri splošnem zdravniku sem bila zadnjič na vrsti 15 minut prezgodaj. Razlaga: obakrat sem imela s seboj zanimivo čtivo. (In ker sem danes izjemoma pozabila dežnik, je seveda deževalo.)

Dost mam!

Na poti od zobarja do Irkine podelitve fensi zadev grem po nov termometer.

ponedeljek, 28. november 2005

*sneezes*

Nose thingy

Prvi jutranji vtisi

1. Čudne sanje v zvezi s Finsko, ki pa mi niso motile spanca.
2. V tem kratkem času, kolikor sem pokonci, sem si omislila že vsaj eno malo pretirano reakcijo. (PMS is my middle name.)
3. Mede. Se mi da na faks?
4. Mislim, da je naš stari dobri termometer za v smeti. (Oziroma za kaj ekološko sprejemljivega - je namreč Hg sorte.)
5. Čisti lasje so fajn.
6. Volneni zokni tudi.
7. Kam so šle vse šalce? Imamo pet pollitrskih. Zdajle, ko sem si kuhala čaj, sem našla samo eno.

sobota, 26. november 2005

BeeBee vs. bolezen finale!

Zjutraj je na termometru pisalo 37,1°C. Ker pa sem se vseeno čisto v redu počutila, sem se lotila včeraj izglasovane kokosovo limonine torte. Rezultat: izdelek na sliki in 0,3°C znižana telesna temperatura. Zaključek: peka zdravi. :)



Recept

Note to self 33/2005

Do not hold a hot cake tin with your bare fingers.

petek, 25. november 2005

Peka

Ker mi je dolgčas (ne morem gledati več kot pet epizod Skrabsov skupaj, hvala, Kuki) in ker samo sanjam, kako bom zdrava, brskam po bibliji. In sem se odločila, da naredim seznam vseh malo bolj posebnih cukrov, ki jih nisem še nikoli naredila, a me kar mikajo, in za katere se pri nas dobi sestavine (ali pa nadomestki). Vi pa lahko glasujete v komentarjih. Gremo:

Oatmeal Lace Rounds
Chocolate Chip Brownies
Marbled Brownies
Rich Chocolate Pie
Creamy Banana Pie
Velvety Mocha Tart
Madeira Cake
Lemon Coconut Layer Cake
Boston Cream Pie
Lemon Mousse Cheesecake

Išče se...

Prostovoljec, ki bi mi:
- pospravil sobo (s poudarkom na mizi, sesanju in že večkrat omenjenem kubiku z odrastki na nekaterih drugih policah)
- pogrel noge
- umil in posušil lase, ne da bi me pri tem za trenutek zeblo
- skuhal par hektolitrov čaja
- vsake toliko časa na sveže spletel kito
- potem pa dal mir (sem ugotovila, da sem žleht bolnik, kar pomeni, da nisem prehudo bolna)

*jamr jamr*

Yellow

Photo Friday's challenge for this week is "yellow":

sreda, 23. november 2005

BeeBee vs. bolezen

Vaša najljubša blogerka ima na svoji strani farmacevtsko industrijo in siceršnjo dobro formo. Bolezni v prid deluje BeeBeejino letanje naokrog po mrazu, ker so nekatere stvari pač neodložljive. Kdo bo zmagal?

Nadaljevanje prihodnjič...

torek, 22. november 2005

Finska #478329

Danes je bil zelo finski dan: najprej sem podpisala papirje v zvezi z zavarovanjem, ko bom tam, sledil je posvet pri mentorju za diplomo (seveda vezana na Finsko), potem sta po pošti prispela fin slovarček ter vabilo na pripravljalni seminar za Evropsko prostovoljno službo, nato pa sem končno nabavila še dva kompleta "švic" dolgih gat in majic (kinky, ni kaj!). Nekje vmes sem še iskala literaturo za diplomo in našla nekaj, upam, kar uporabnih člankov.

Življenjska priložnost! Ne zamudite!

Bi šel kdo jutri ob 23:10 (ja, pozna ura) z mano v Kino Komuna gledat Mongolski namizni tenis?

Ponudbe na beebeeblog[afna]gmail.com!

ponedeljek, 21. november 2005

nedelja, 20. november 2005

Forum goodies #456

You can never have too many vulvas! More than a sumptuous Renaissance bag, the Velvet Vulva represents in three-dimensional form the sacred portal to the feminine temple. Each has sumptuous fabric labia and a beautiful button clitoris.

The Velvet Vulva (Should be office safe, I think, but beware: loud background music!)

sobota, 19. november 2005

Trupejevo poldne

Po čisto predolgi odsotnosti iz resnih hribov (vsaj 1800 m, recimo) sem bila danes spet na svežem gorskem zraku. Na 1931 metrih v Zahodnih Karavankah so bile poleg zraka sveže tudi temperature, a kaj bi to, saj so bile priprave za Finsko!

V glavnem lušten hribček, fina pot, presenetljivo obljudeno (nemalo gorenjskih kerlcev), malo posneženo, jaz v nepričakovani dobri kondiciji (badminton samo enkrat v zadnjih dveh tednih) in seveda ime, ki veliko ljudi zabava:


Na vrhu Trupejevega poldneva. V ozadju Beljak.

Noč butastih sanj #12

Nekaj čez peto zjutraj se sredi strašno bebastih sanj obrneš v postelji. Roka, ki si jo imel pod blazino, je zaspala. No, to je mogoče premil izraz. Recimo, da je v komi. Je ne čutiš, ona pa ne čuti tebe. Ko jo je treba torej izveli izpod blazine, moraš zato uporabiti drugo roko. Sledi oživljanje, ki je še napol v bebastih sanjah kar napor, a vendarle uspe. Rezultat: malo čez peto zjutraj si buden, kot bi bilo vsaj štiri ure kasneje.

Aja, pa še sanje:
Odločena sem bila, da bom šla turno smučat na Grenlandijo. Celo neke flešbeke sem imela, ko je folk smučal po asfaltu in so od robnikov na smučah letele iskre. Torej... V polni opremi (pancerji, smuče, neka lahka bundica) sem tako zapustila stanovanje (pete vezi sem imela odpete, da je bilo bolj zabavno), mama mi je dala še kakšnih 100 SIT v kovancih (ja, res!), odskakljala sem po stopnicah (in niti malo čudno se mi ni zdelo) in potem v vhodu čakala sneg. Ne vem, ali sem mislila kar peš tja na sever, ampak samo malo me je skrbelo, kdaj bo sneg. Pa v vhodu bloka mi je družbo delal sošolec iz osnovne šole (ki drugače živi v sosednjem bloku), ki se je odpravljal na skrajni sever Norveške. Vsaj na zemljevidu je bilo tako videti.

četrtek, 17. november 2005

Samo tako kaj najdem

Kje hudiča je tisti CD, ki ga fotr nujno rabi?

Juhej!

Malo statistike: od šestih ljudi na današnjem izpitu sem bila uspešna samo jaz. In to (namreč tako nizek odstotek uspešnih) ni nič kaj nenavadnega.

Hvala vsem, ki ste držali pesti, pletli kitke in podbno. Hvala tistim, ki so me prenašali. Hvala Irki za kubik zapiskov in stalne spodbude. Hvala profesorjema, da sta me vprašala stvari, o katerih sem celo nekaj malega vedela.

Zdej pa diploma, ne?

torek, 15. november 2005

Kava

In velika skodelica le-te. Mogoče je bilo res malo preveč...

Sem danes ugotovila, da ima tale košček Ljubljane (Trnovo) blazno gostoto blogerjev. Treh sicer ni na si.blogs zemljevidu, ene niti ni na seznamu, pa vseeno nas je na razdalji kakšnih 200 m pet. Pa najbrž je še kje v bližini kdo, ki ga sploh ne poznam.

Hehe, približno enaka je koncentracija geografov (študentov, profesorjev, geografov kar tako) na tem koncu. :)

Dejansko je bila tale kava malo prehuda, ja.

ponedeljek, 14. november 2005

Spet sem založila svojo hrbtenico

Piškot me je prosil, da tole polinkam: anketa o slovenski blogosferi. Pritožbe avtorici ankete, prosim, ne meni.

Kok smo mi fajn

Sem se ravno učila nekaj o temperaturni inverziji v Sloveniji in sem ob nekih povprečjih pomislila na svoje remek delo (znano tudi kot seminarska naloga, ki je v nekaterih primerih čisto resno raziskovalno delo) iz drugega letnika faksa in ga pri priči izbrskala izpod kubika študijskih materialov. Ime je delu Vertikalna temperaturna struktura atmosfere nad Ljubljano pozimi 2001/2002 glede na radiosondažne meritve. Naslov je dolg kot ponedeljek, tema je pa zelo zanimiva (posredujem, če koga zanima).

No, moj point zdajle je, da sem v dveh minutah brskanja po tej seminarski našla vsaj en typo, bolj pomembno pa je, da se mi zdi moj izdelek še vedno zelo dober. Jezikovno bi zdaj sicer marsikaj spremenila, analiza je pa super. Se še kar čudim sama sebi. Še bolj pa zato, ker sem vse skupaj naredila v dveh tednih, hkrati pa sem se učila še za dva precej kruta izpita. Kaj vse naredi dobra motivacija (in to ne Smilijan Mori, ampak zabetoniran datum potovanja)!

Mrfi

Težko pričakovani mejl s Finske dobim ravno tisti trenutek, ko zaženem Svena. Dobre novice. Potem se lotim iskanja nekih avtobusnih povezav tam na severu. Ker se mi niti slučajno ne ljubi vstati in pobrskati po bukvici, se poskušam iz glave spomniti, kako se imenuje glavni avtobusni prevoznik na Finskem. Če sem ime sploh kdaj vedela, je bilo to pred 4,5 leti, zato se možgani kar ogrejejo. Imena se začuda spomnim. Do tu še vse presenetljivo dobro. No, vtipkam ime v google, ta najde prevoznika, ampak njegova stran ne dela. (Prav tako ne dela stran drugega največjega prevoznika. Hm. Zarota?)

Sem vedela, da je bil presežek že pri mejlu!

sobota, 12. november 2005

Šlafrok


Večino leta mirno visi za vrati. Čezenj je ta čas obešena moja sport billy taška, včasih še katera druga. Potem pa pridejo večeri in noči, ko je že pošteno mraz, jaz pa še nočem zamenjati malo pretanke pižame za katero iz polarne kolekcije. Takrat nastopi šlafrok.

Pred (15?) leti sem ga sunila očetu. Takrat se ni kaj dosti pritoževal (namreč oče, šlafrok je bil povsem tiho), zdaj pa po malem nekaj jamra. V glavnem gre za enega najgrših Svilanitovih izdelkov. Tehta približno sto kil in je lovskozelene barve v dveh odtenkih, ki se izmenjujeta v vertikalnih črtah. Svetlejše so približno štirikrat širše od temnejših, odlikuje pa jih tudi valovita rebrasta struktura. Pas je iz istega materiala, ampak iz neznanega razloga je bil v originalu sešit iz dveh kosov. Skozi leta složnega zakona sta se naveličala eden drugega in tako se je eden odselil v desni žep šlafroka, medtem ko drugi še naprej povsem zadostno opravlja svojo nalogo (sumim, da je originalna dolžina namenjena vampastim dedcem, ki pač potebujejo nekaj več metraže).

Kljub njegovemu izgledu, ki gre v nos celo mojemu precej neobčutljivemu estetskemu čutu, pa imam svoj (no, recimo, da je moj) šlafrok rada. Je zelo topel. Poleg tega ima fin ovratnik, ki se ga da zavihati navzgor, tako da je omogoča še dodatno odlašanje prehoda na arktično nočno garderobo. Poleg tega je dobro, da je velik, pač neka ne ravno najmanjša moška številka, zato se lahko vanj zavijem kot kakšen paket in nikjer nič ne piha.

Šlafrok roks. :)

četrtek, 10. november 2005

Note to self 32/2005

Don't open the door wearing your busty French maid apron*. Even if you think it's your mother ringing the bell.

* that is an apron with a drawing of a busty French maid's body

Pa tudi posesala sem in okno pomila

Nikoli nisem pisala kakšnega zaresnega dnevnika. Sem pa danes pri enem temeljitejših pospravljanj ugotovila, da sem si v gimnaziji in na začetku faksa pisala take majčkene pildke, na katerih so bile v glavnem želje in cilji. Eden iz tretjega letnika je fajn. Na seznamu so štiri točke. Mislim, da sem uresničila dve (glede ene sem sigurna), eni se preko ovinka počasi približujem zdaj, na eni pa tudi mogoče delam. Zabavno, ampak me veseli, da nimam kakšnih dnevnikov, že branje bloga za nazaj je včasih naporno, branje dnevnikov za 10 let nazaj bi bilo pa v nasprotju z Ženevsko konvencijo. Aja, pa bila sem eden najmanj problematičnih najstnikov, kar jih poznam.

Kaj sem še našla: prijateljičin test iz geografije iz 2. letnika (hodila je na čisto drugo srednjo šolo in se mi tudi slučajno ne sanja, kako je test pristal pri meni), neke izpiske, ko sem se v 4. letniku učila zgodovino, print enega od svojih legendarnih neposlanih mejlov (ni bilo vse, kar sem našla, paleozoiske starosti), program 6. košarkarskega srečanja Gimanzija Bežigrad : Gimnazija Šentvid (pa tam nekaj, kar mi je na usta priklicalo nasmešek), zloženko o Gimnaziji Bežigrad, neke plane in ne-plane za čas med februarjem in septembrom 2001, izpisek iz banke izpred točno osmih let (juhu, stanje je bilo 40.875,50 SIT, kar se mi je takrat najbrž zdelo celo bogastvo) in še več podobne krame.

Vse je šlo stran, obdržala sem samo tisti neposlani mejl, za katerega ni bilo nikoli mišljeno, da bi bil poslan. Še vedno se mi zdi zanimivo, kako sem razmišljala v začetku tega leta. Mislila sem, da zdaj drugače gledam na stvari. Delno je to res, ampak bistvo ostaja naspremenjeno, kar mi je pravzaprav kar všeč. (Najbrž pa se bom zgražala, če bom ta mejl znova prebrala čez 5 let.)

No way! No way! No way! Go away! Go away!




Weird beyond belief: morning musume vs. lizard. Putting a picture of Bled on "Scandinavian" yogurt seems very normal after this.

Thanks, HooHoo!


sreda, 09. november 2005

Kdo bi si mislil

Nič hudega sluteč greš na faks po en podpis in oceno (ah, ti čudoviti indeksi). Odideš s podpisom in oceno, zraven imaš pa še naročilo za članek v Geografskem obzorniku. Tega res nisem pričakovala in se mi zdi blazno fino, hkrati pa me grabi panika. (Irka že ve, zakaj.)

Zdaj grem pa po mažo za svojo veko. (A nisem dobrodelna, ko z mislijo na določene občutljivce ne povem, kaj konkretno mi fali?)

UPDATE: Žavba diši po karbofixu, najslabšem lepilu vseh časov.

torek, 08. november 2005

Note to self 31/2005

Do not drink coffee immediately after you've had a piece of salty liquorice.

Štiri stvari

1. Zmanjkalo mi je kave.
2. Fotoaparat je čisto zares v zadnjih zdihljajih.
3. Odvisnost od GA je huda reč.
4. Nadležno vnetje desne veke se je spet poslabšalo.

Vendar to ni post, namenjen mojemu jamranju, kajti vsaka točka zgoraj je po svoje dobra oz. vsaj neproblematična:
1 - Jutri grem tako ali tako v mesto, torej lahko nabavim novo dozo kave.
2 - Nove igračke so pa tudi fajn.
3 - Lepo se je nečesa veseliti; pa manj problematično je kot, kaj pa vem, recimo heroin.
4 - Hmm. Hmm. Okej, ne najdem dobre strani te trapaste veke. No, menda ni ekcem; to je najbrž dobro.

nedelja, 06. november 2005

Sliči, sliči, sličica

Pregledala vse dosedanje epizode Grey's Anatomy, nekaj tudi po zaslugi nekega bisera v našem bloku, ki je celo sobotno dopoldne nekaj vrtal, in se nisem mogla učiti, uboga revica. Odvisnost je kar huda, ampak jo na srečo omejuje dejstvo, da mi je za zdaj zmanjkalo epizod. Naslednja runda bo menda v ponedeljek ali torek.

To najbrž pomeni, da bi se lahko zdaj učila. Hm. No, saj imam med pavzami vseeno kaj gledati. ;)

četrtek, 03. november 2005

Četrtek

Srednje dober dan je bil danes. Vstala sem čisto prezgodaj (ampak sem vsaj dobro spala), pozajtrkovala, potem še nekaj zmrznjena čajčkala in prokrastinirala in čakala, da so se starši (ki so imeli danes dopust) spokali od doma. Potem pa hop, veselo na delo! No, učenje, pa tudi ne tako zelo veselo. Sem bila kar pridna in sem prišla skozi današnji plan. Nekje vmes je padel še en kofetek pa seveda kosilo. Glavna motivacija za to izredno pridnost je bilo nekaj delov Grey's Anatomy, ki so me čakali kot nagrada. In sem gledala, gledala, gledala, dokler ni bil čas za badminton. Odigrala eno bolj zanikrno igro, ampak okej. Zdaj se pa ne morem spraviti v posteljo. Kje so časi, ko sem bila po večernem badmintonu ob 23:30 pod deko?

sreda, 02. november 2005

Some people are evil

And I'm not talking about a very obviously evil thing someone's recently done to me, I'm talking about Irka getting me hooked on Grey's Anatomy. I shall now no longer be able to say all my medical knowledge is based on watching ER, as I now also attend GA. (And there's a rumour I might start yet another medical school soon.)

*BeeBee's productivity sinks to an all-time low*

torek, 01. november 2005

Apdejt od včeraj

Glava ne boli več. Stegno začuda okej. Telefonski pogovor je bil res čuden, ampak recimo, da je to zdaj rešeno. Francoski mejl je bil skoraj tak, kot sem si želela.

Bogatejša pa sem za naslednje spoznanje:
Blazno boli, če ti badminton žogica prileti direktno v ličnico.

ponedeljek, 31. oktober 2005

Jamranje

Boli me glava, nekaj me boli ena od stegenskih mišic, pravkar sem se šla najbolj čuden telefonski pogovor v življenju pa en mejl v francoščini sem dobila. Samo slednje se mi zdi, da je dobro, ampak čakam, da mi Hoohoo prevede. Bah!

nedelja, 30. oktober 2005

Hudiča!

Zebe me kot psa. Če bi zdajle hotela igrati badminton, bi ga bolj slabo. Spati tudi najbž ne bi mogla. Ne morem tipkati, ne da bi naredila milijon napak. Fizično sem zdrava. (Anonymous bi mi najbrž predpisal vsaj lobotomijo, če ne še kaj bolj drastičnega, recimo kaj v smeri evtanazije, ampak to nima veze s trenutnim stanjem.)

No, sama vem, kaj mi fali, rešitev pa še iščem. Močno upam, da jo najdem, in to hitro.

Noč butastih sanj #11

Z vlakom smo se peljali iz vzhodne smeri proti Ljubljani. Pot je bila dolga kakšni dve uri. Sedeži so bilo kot v avtobusu, torej malo na tesno. Sedela sem zraven nekoga, ki sem ga poznala, ampak ne vem, kdo je to bil. Pred nama sta sedela neka ženska, ki sem jo menda poznala (mogoče Irka), in moški, ki ga je ona poznala, jaz pa ne. V nekem trenutku sem se presedla nekam drugam, kjer sem pisala v svoj potovalni dnevniček (hudiča, dobro bi bilo, če bi pogruntala, kaj sem razmišljala, bi utegnilo biti uporabno!). Ko smo prispeli v Ljubljano, je snežilo, vlak je bil popolnoma zasnežen. Stopila sem z vlaka, potem pa spet nazaj, saj se je začel premikati - v tisto smer, iz katere je prišel. Nič mi ni bilo jasno, ostali potniki pa so bili povsem mirni. Spet smo se vozili celo večnost, imela sem neko idejo, da gremo do Trbovelj. Pa smo se končno ustavili nad neko cesto čisto blizu WTC-ja (ljubljanskega, ki menda sploh ni več to, ali pač?). Tam smo spet obrnili in se vrnili v Ljubljano. Ko smo se že ustavljali, sta se moški in ženska pred mano poslavljala in izkazalo se je, da se v resnici sploh ne poznata.

V Ljubljani (ki ni bila več zasnežena, ampak indijanskopoletna), sem šla potem proti mestu po Resljevi. Zdi se mi, da je bila z mano Elodie, Francozinja, ki sem jo spoznala na Danskem, srečala pa še potem na Islandiji. Imeli sva rjavega dobermana, ki pa ni bil najin, pač pa od nekoga, ki se je ravno vrnil v Ljubljano in naj bi hodil proti nama. Pes je navdušeno skakal in lajal, ampak Elodie se ga je bala. Začuda se ga jaz nisem (čeprav bi se v resnici najbž že podelala v hlače), tako da sem prevzela "nadzor" nad njim.

Interpretacija?

sobota, 29. oktober 2005

Unintentional shopping expedition

, 1× (no, not shoes), and 1× .

Guess what cost the most?

Noč butastih sanj #10

Pravzaprav je bilo jutro, radio na nočni omarici je že igral. In so (zares) spraševali folk, v kateri (edini) evropski državi ne prestavljajo ure. Toliko sem še bila budna, da sem slišala en kup napačnih odgovorov, hkrati pa sem v sanjah že klicala na radio. Je pa moj telefon nekaj štrajkal. Na zaslonu se je nekaj izpisovalo, jaz pa sem bila (še vedno v sanjah) preveč jutranje slepa in nisem mogla prebrati, kaj piše. No, v tem času je na radio v resnici poklicala tudi poslušalka s pravilnim odgovorom, jaz pa sem utonila globlje v sanje, kjer sem staršem razlagala, kako me je tisti kup napačnih odgovorov razjezil in zbudil.

V budnem stanju pa res ne bi pričakovala, da bi folk to kar tako vedel, no!

petek, 28. oktober 2005

Another private message from a stranger

[BeeBee's forum handle]
Hellaciously pretty one
A storm in a teacup
Or a langorously lazy Sunday

A day in the park
Fond memories and dreams
On a sunny day
On that grasses knoll
Where misgivings pass away
And more bad poetry
(hopefully) induces adequate lunacy

[stranger's forum handle]

Delicate

Photo Friday's challenge for this week is "delicate":

Noč butastih sanj #9

Mularija iz bloka, med njimi tudi jaz, je posedala pred blokom. Zasedba je bila tista izpred 15 let, ampak smo bili že odrasli. Od nekod je nekdo privlekel nekega res majhnega in čisto nebogljenega kužka. In sva se s sosedo [ki ni soseda že 13 let, če se ne motim] odločili, da bi ga bilo mogoče le pametno spraviti h kakšnemu veterinarju. Okej, jaz letim še nekaj gor v stanovanje. Moji so se ravno spravljali jest, bili tečni, ker nisem nič povedala, kje sem [kako to, da me brat ni videl, ko je prišel?], brat je kuhal, na mizi so bili pa neki strašno nobel krožniki. Meni se je malo mudilo in sem se spomnila, da imamo v špajzi neke pasje brikete [to je celo res]. Sem jih poiskala in pogruntala, da je kužek najbrž dehidriran, zato sem hitro še narezala eno jabolko na krhlje [pa saj ni papagaj!]. Sedla sem za mizo, kjer mojih ni bilo več, bila pa je soseda s kužkom. Tudi ona je pomislila na dehidracijo in je kužka futrala z breskovim kompotom [ki sem ga včeraj res jedla]. Aja, niti na kompot niti na jabolko ni ravno trzal. Je bilo pa konec, preden sem poskusila z briketi.

Bi kdo interpretiral?

Uf...

Spet na Leonarda Cohena tripam. To ni zdravo (pa če je gospod še tako fajn).

sreda, 26. oktober 2005

It's the little things

I've got seven new pairs of socks!

*bounces off walls almost as if on caffeine high*

Mission: Possible

You bought a 310 g container of Pingvin salt liquorice in August 2004. It's now close to its expiration date. Your mission, should you choose to accept it, is to eat the remaining 60 g (rough estimate) salt liqorice by the expiration date, that is 3rd November.

Can I do it?

torek, 25. oktober 2005

Pa še nekaj nepovezanih stvari

Tale bo spet v točkah, ker nimam štofa za en cel post na eno temo.

1. Svet je grozljivo majhen. Danes sem bila znova opozorjena. Pa saj ne vem, če je to slabo, samo čudno je pa res...

2. Heksenšus, ki sem ga omenjala v četrtek, še zmeraj ni čisto popustil. Vseeno se pa veselim nocojšnjega badmintona, kot da že vsaj en teden ne bi igrala.

3. Enkrat kmalu se moram resno spraviti in si nabaviti kar konkretno količino novih nogavic. Imam samo še nekaj parov, ki so čisto brez lukenj.

4. Zdajle jem meni precej ljub jogurt s karamelo in delci karamele (pozor: stran lahko užali marsikateri estetski čut!).

5. Čudni dnevi so tole. Š. je rekla, da se zdim tako skrivnostna. Sebi se ne zdim. Me pa dela živčno, če ima najboljša prijateljica občutek, da kaj prikrivam. Hm.

6. Finci so še naprej čisto neuporabni. Pred kakšnim tednom sem jim poslala mejl, če moram še kaj urejati zdaj, pa niso še nič odgovorili. To bo še hec - bodo presenečeni, ko se jim bom prikazala na vratih.

7. Sicer sem pa včeraj dobila fin mejl z Norveške. Sem že skoraj pozabila, da sem pisala K. Z njo sva se namreč nekaj menili, da bi mogoče tam enkrat spomladi spravili pod streho Svalbard (štart malo bolj severno kot predvideno), ampak najbrž ne bo nič. Se pa kuha nekaj v Helsinkih okrog prvega maja. Bomo videli...

8. Presenetljivo malo manj težim.

sobota, 22. oktober 2005

četrtek, 20. oktober 2005

Spet nekaj nepovezanih stvari

1. Evo, spila sem svoj kofetek. Mater, pasal je, bi najraje še enega. (Brez skrbi, ne bom.) Zdaj čakam, kaj se bo zgodilo, kdaj bom postala vsa bouncy. Zaenkrat nič ne kaže na to, sem preveč slabe volje. Bah!

2. Včeraj me je v vrat usekal skrajno zoprn heksenšus, tako da ne vem, če bi bila danes sploh sposobna igrati badminton. No, ni dileme, ker danes Irka praznuje rojstni dan in rekreacija odpade.

3. Fotka s sobotne trgatve (slikal A.):



4. Zadnjič mi je uspelo naštrikati tako grdo oblekico za moj novi telefon, da je niti ne morem dokončati. Nove se mi ne ljubi začeti, zato bo telefon tako kot pogosto jaz v prevelikih oblačilih.

5. Fotoaparat mi ga že prav pošteno serje. Kje je bogat in radodaren stric, ki bi mi kupil novega, preden grem na Finsko?

6. Danes pa kar jamram, kaj?