petek, 31. december 2004

2004 in review

Razmišljala sem že o nečem podobnem, kot je spisal Domen. In ker zelo malo stvari domislim, če jih ne napišem, je tu moje leto 2004 in review:

Januar
Ko se je obrnil koledar, sem si umivala zobe. Memorable. Začetek meseca je bil potem v glavnem brezvezen, rojstni dan pa eden boljših, kar se jih spomnim. Potem izpiti, ki sem jih uspešno potlačila v pozabo.

Februar
Nad naš mali projektek na faksu so se s konkretnim dogovarjanjem s plačniki zgrnili temni oblaki in vzdušje v skupini je bilo skrajno napeto. Kupila sem digitalni fotoaparat. Poleg tega sem se februarja naučila veliko o človeškem karakterju in zaupanju, žal na boleč način. Rodil se je My So-Called Blog. Eden mojih člankov je bil nagrajen.

Marec
Pri projektu se je začelo malo jasniti in celo konec smo slutili nekje v daljavi. Pripravili smo celo terenske vaje, kar je bil totalen korak v neznano. Marca enkrat sem se tudi iz nekega čudnega vzgiba vpletla v prosotvoljno delo "v bazi" in skupaj spravila 2.5 ur. Odločila sem se, da grem poleti na Islandijo.

April
En kup terenskih vaj, zaključevanja projekta in druge gužve na faksu. Pa še 46 ur prostovoljnega dela. Rezervirala karte za Islandijo ter Škotsko.

Maj
Makedonija in Grčija s faksom, 28 ur prostovoljnega dela.

Junij
Opravljala manj izpitov, kot sem bila upala, ampak s kar zglednim povprečjem (juhu, moja tretja desetka v karieri). Prvič po šestih letih šla k zobarju. 14 ur prostovoljnega dela. Spet je bil nagrajen moj članek. Konec meseca sem z nekaj stranskimi potmi odletela na Islandijo.

Julij
Obkrožila Islandijo, se kopala v morju, smrdljivih jezerih in manj smrdljivih bazenih ter zapravila 1700 evrov. Konec meseca sem se vrnila na celino in na Danskem preživela še nekaj dni. 60 ur prostovoljnega dela.

Avgust
Vrnila sem se v Slovenijo. Podala sem se na lov za novimi kopalkami (islandska klor in žveplo uničila stare). Nekaj dni preživela v Bohinju in potem hop! na Škotsko za deset dni. Tam sem prav luksuzno stanovala v centru Edinburgha in zapravila čisto preveč denarja za hrano. Vozila sem po desni strani cest, spoznala en kup ljudi s "svojega" internetnega foruma in se nasploh imela super.

September
Naredila še en izpit, postala absolventka in se imela nepozabno na absolventskem izletu.

Oktober
En kup žurov, na katerih sem se znašla čisto po naključju. Prvič šla na bowling, opravila tečaj oblikovanja spletnih strani, spet začela igrati badminton, šla na SBM2k4.

November
Rekordna dva tedna sem se pripravljala na izpit (ki sem ga potem padla). Igrala badminton še naprej. Spoznala nekoga, ki mi zdaj z veliko hitrostjo prirašča k srcu.

December
Badminton, 11 ur prostovoljnega dela, odločitev za Finsko, naslov diplomskega dela. Spekla en kup piškotov in potico. Zame že skoraj preveč družabnosti.

V bistvu sem kar zadovoljna s tem letom.

Vse najlepše v letu 2005!

četrtek, 30. december 2004

Pogreb

Pa smo preživeli tudi ta pogreb. V bistvu je bilo zelo mirno in skromno in niti ne morbidno. Od 13 ljudi sem dva videla prvič, po stotih letih sem spet govorila s stričevo vdovo, dedka tišči denar, ki ga ima rezerviranega zame (še kakšnih 200 evrov), babica je komandirala mojega očeta, kako naj prestavi vence in sveče po grobu (nič nenavadnega), in potem smo se razšli. Čisto lepo. Pa še vreme je naredilo svoje. Mislim, da sem prvič v življenju iz Ljubljane videla Triglav.

sreda, 29. december 2004

Somebody stop me!

Gah, I'm playing this game like crazy. When I close my eyes, I see the orange pieces on blue backround.

Please, someone delete it from my bookmarks, I can't bring myself to it!

Brez navdiha

Eden od ciljev v tem prazničnem tednu je tudi, da napišem dispozicijo svojega diplomskega dela. Temo imam super, mentorju se je kar smejalo, ko sva se dogovarjala, mogoče bom celo kaj terenskega dela skupaj spravila.

Vem, kaj hočem napisati v dispoziciji, malo se tudi mudi. Torej ne bi smela imeti problemov s tem. Vseeno pa zdaj že pol ure bolščim v zaslon, ne da bi kaj napisala.

UPDATE: Šest ur kasneje je vse lepo spisano, še mašino sem bekapirala in zdaj mi je dolgčas. Ampak delovni zmagi ne gre gledati v zobe. :)

Tale post bi bil lahko veliko bolj slikovit

Ob vsakem prehladu, ki se me loti, me fascinira, kaj vse lahko nastane v moji glavi. Poleg neumnih misli, genialnih idej in podobnega so tu še zelo konkretni izdelki mojih dihal, zlasti nosu. Človek dobi občutek, kot da rojeva najmanj pol leta star zarodek. Skozi nos! Na srečo me še ni prijelo, da bi te izdelke fotografirala (še dobro, da se jih večina pokaže zjutraj, ko še nisem sposobna kognitivnega mišljenja).

Hmm, mislim, da tole nakladanje lahko uvrstim v tekmo za najbolj brezvezen post leta.

torek, 28. december 2004

More big waves

Tsunamis are giant waves that hit the coast and are generally caused by earthquakes and underwater volcano eruptions. However, there are some other causes for tsunamis. Here is one...

This is Ilulissat, Greenland's third largest town, 68° north on the world's largest island's west coast. Home to 4200 people and just about as many sled dogs. It is quite an important place, the administrative centre for whole northern Greenland, and very popular with tourists.



It is situated at the end of Ice Fiord, the passage way for icebergs breaking off the most prolific glacier in northern hemisphere 40 km up the fiord. Icebergs are big and tend to accumulate within the fiord, as the underwater frontal moraine at the the end of the fiord blocks it.



Once the fiord is full, the pressure of iceberg backlog makes the icebergs spill over the moraine. Slightly smaller, but still unbelievably big icebergs then sit around on sea bottom in front of Ilulissat, waiting for the warmth of the 2-month day to melt them and break them until they're small enough for the current to take them south. (Where they can bother ships like the Titanic, but that's another story.)



These icebergs are several million cubic metres in volume. And as small bit breaks off, the balance shifts. If there's a big crack, there's a big shift of balance. Now imagine what happens, when a huge piece of ice suddenly starts turning in the water.

You get, as one local radio DJ put it in (apparently very bad) Danish, "fucking big waves" that can be up to 30 metres high. And three injured Swedes who were camping on the coast 25 metres above the sea, 12 dead sled dogs and a flooded house. Followed by a large area of sea covered in ice chips for the next week, and a strict ban on camping anywhere near the sea.

Can I rant? Pretty please?

This one is of the "me, me, me!" variety, like nearly all my rants here.

OK, so I wake up at 5 bloody 20 am, after less than 5 hours of sleep because my nose is completely stuffed. I get up to deal with the situation and start caughing quite badly. Am wide awake by then, but a bit cold, so back to bed! Can't sleep anymore and get up at 6:00. Make myself about three cups of tea and have some cookies.

Right now I'm already absolutely knackered, cranky due to lack of sleep and constantly changing plans (not my fault but I'm getting sick of it), and I can't be bothered to do anything half-productive. Plus I don't dare look at myself in a mirror, I can feel the dark circles under my eyes.

ponedeljek, 27. december 2004

My family (again)

My uncle died on Christmas Eve a few years ago. My great-aunt (grandma's sister) died today. Completely unexpectedly, but in peace. :(

nedelja, 26. december 2004

Potica #2

Potica je odlično uspela. Ni pa tako zelo prijazna do mojega želodca. Au!

_________ #98218

Sem morala obljubiti, da tega ne bom napisala, zato ne bom. Naj rečem samo hvala. :)

Human Clock

Following a conversation I had yesterday, I remembered this: Human Clock. BeeBee likes. :)

Potica

Zaradi uspešne peke prejšnji teden se danes dogaja ponovitev z variacijo. In se malo zagooglam in ugotovim, da obstaja cela domena potica.com v lasti italijanske pekarne v Minnesoti. Potico vam dostavijo kamor koli na svetu. Za zelo konkreten znesek sicer, ampak meni se kar fino zdi. :)

sobota, 25. december 2004

Komunisti za božič

Mi smo ena hecna družina. Kot pri Živi smo tudi mi bolj komunisti kot ne. Ampak babica je svoje čase postavljala jaslice. In odkar je 25. december dela prost dan, imamo takrat vedno mini družinsko srečanje s kosilom v 26 hodih. Danes bo zasedba sicer zelo okrnjena, ampak imam občutek, da ne bo hrane nič manj. Aja, pa prva runda daril bo! :)

petek, 24. december 2004

Overposting

Sorry, but I'm bored. Don't mind me...

OK, so I make this killer hot chocolate. And this time it is particularly lethal - it's so dark, cocoa-ey and thick that I'm having a hard time finishing it. I feel like my insides are sticking together in this gooey perfection that is hot chocolate.

The end is nigh.

Božični večer

Za nevernike (ali pa vsaj zame) najbolj dolgočasen čas v letu. Na televiziji samo verske oddaje in slabi božični filmi, vse je strašno družinsko in človeka res prime, da bi samo žrl. Sem pomislila, da bi bekapirala mašino, ampak se mi ne da.

Večer se pa še niti zares ni začel...

Photo Friday is drunk under the table

No Photo Friday challenge this week (silly holidays). So, dear readers (I know there are some!), I'm taking photo requests. Might even grant some. So, whaddya say?

OK, first two requests (still thinking about 3rd and 4th):


abloom


acceleration

uncensored
(Not bloody and yet not for the queasy [men].)


sweepy

Prazniki

Fajn se mejte. Pa velik daril. Pa ne popijte preveč.


Tito in jaz :)

četrtek, 23. december 2004

Ljubo doma

Pa je minil dan. Vrhunec: praznična čajanka na našem oddelku na faksu. Tokrat spet ni bilo posebne škatle piškotov in peciva za absolvente (bila je samo lani), smo se pa absolventi izkazali in spekli ravno prav potice (blazno lepo zavite, ker sem jo seveda delala jaz), piškotov, keksov, peciva itd. Moj improvizirani govor je minil brez večjih pretresov (a z lepo sprejeto šalo na začetku). Čaja je bilo v rumu zelo malo. Med zbranimi skoraj ni bilo meni znanih obrazov, absolventov pa sploh samo kakšnih deset, pa še to večinoma politiki, ki nam je mentor z zelo močnim stiskom rok (čisto resen karateist) zaželel čim boljše diplome.

In potem še izlet na kuhano vino, fotografija z našega absolventskega izleta v katalogu za 2005, zmrzovanje, pametne besede enega od asistentov in zdaj po celem dnevu letanja naokrog končno doma. Lepo se je usesti. :)

Gmail invites

They're multiplying! I had 4 yesterday. This morning there are 6. Horny little invites, they are. So I guess I have a few to give away. Email me with your current email address if you're still gmail-less and would like to start your own growing family of invites.

torek, 21. december 2004

Must share this with you

MJ's favourite things

Domesticity continues (yes, I am wearing an apron)

Ginger Crinkles (they're more crispy than chewy)

2/3 cup vegetable oil
1 1/4 cups granulated sugar
1 egg
1/4 cup fancy molasses
1 3/4 cups all-purpose flour
2 tsp. ground ginger (I add a tiny bit more than this. I like them spicy.)
1 tsp. cinnamon
1 tsp. baking powder
1 tsp. baking soda
1/2 tsp. salt

Combine flour, ginger, cinnamon, baking powder, baking soda, and salt.

In separate bowl whisk oil with 1 cup of sugar. Whisk in egg until smooth. Whisk in molasses.

Pour dry mixture over oil mixture and stir until moist dough forms. Using 1 tbsp. dough per cookie, roll into balls. Roll balls into remaining sugar to coat.

Bake on lightly greased trays in center of oven at 190°C for 12 minutes or until cookies are flattened, cracked, and browned.

Makes 36.

* For flatter, crispier cookies press dough down with fork.



nedelja, 19. december 2004

Dve stvari:

1. Sem se ravno malo poigravala in nekaj poskušala z browserji in bljak, tale blog v IE ni prebavljiv. Prosim, poslužujte se česa drugega.

2. OK, zdej pa naprej pospravljat. Feeling very domestic today - pospravljena soba, čisto resno sodelovanje pri peki potice, pa še po badmintonu nisem čisto mrtva (presenetljivo in dobrodošlo).

Predpraznično čiščenje #2

Zdaj kurim tiste neznosno grde sveče, ki sem jih omenila včeraj. Ena je v obliki medvedka. Se mi zdi noro kruta: jo prižgeš in medvedku najprej odkuriš glavo. Ko sem bila majhna, sem imela igračko zajca (zelen z belimi pikami). Enkrat se mu je odtrgala ena od tačk in ga nisem mogla niti pogledati, me je bilo strah. Kako bi mi bil takrat šele odvraten prizor, ko ima medvedek namesto glave le še plamen. Še zdaj malo težko gledam tole:


sobota, 18. december 2004

Predpraznično čiščenje

Moja soba je te dni deležna temeljitega čiščenja (da je to ravno pred prazniki, je čisto naključje). Predvsem so pod udarom police, kjer je namesto knjig najpristnejša šara. Poleg cele vrste neznosno grdih sveč so tudi stvari, ki sem jih pred leti dobila za rojstni dan. Kič, ki mi že takrat ni bil všeč. Najbrž niti ne bi smela razmišljati o slabi vesti, ko te reči mečem stran. Malo pa vseeno. Ampak je lepo imeti več prostora!

Juhu!

Opravila s prazničnimi nakupi, manjka mi samo še ena malenkost, ki pa je že ogledana.

Tale slikica je bila pa na eni od voščilnic, ki sem jih dobila danes:


sreda, 15. december 2004

Lepo

Ko se ti že res zelo zelo mudi, ker si zmenjen v mestu čez deset minut. Pa še niti slučajno nisi oblečen, spakiran itd. Pa te pokliče tisti, s katerim si zmenjen, da prestavi za petnajst minut. Ah, ni lepšega, vsaj ne v tistem trenutku. No, zdaj je pa res že čas, da se podam v mraz...

ponedeljek, 13. december 2004

Note to self

Do not eat anything with the slightest hint of rye in it if you intend to do any kind of sports in the next 24 hours.

Njuejdž #2

Ker sem se pred enim tednom samo pritoževala, tokat malo lepše misli. Prav njuejdžersko. Danes dobro:
• mejli;
• včeraj poškodovani gleženj me (skoraj) ne boli več;
• končno naspana;
• tople rokavice;
• postavljanje razstave;
• vračajoči se apetit;
• zjutraj nekaj snežink.

nedelja, 12. december 2004

I'm not sure I'm alive right now

Lack of sleep => no appetite in the morning => no energy to hike and still no appetite in general => exhaustion => very very cold right now. And waiting for some food I just ate to kick in. Brrr. And still sleepy.

It was worth it though:


View from Soriška planina (south)

sobota, 11. december 2004

Ajajaj!

...scroll by...

Ajajaj!

...scroll by...

Simpl pležr

Družinski zajtrk in ob njem branje horoskopov za naslednje leto. Poleg tega, da se bom počasi a vztrajno vzpenjala po družbeni lestvici, sem izvedela tudi, da bodo staršem v drugi polovici leta izpadli zobje (moja mildly exaggerated interpretacija) in da bo brat diplomiral. O očetovem lanskem navdušenju za izdelovanje adventnih venčkov pa nič. Ni kaj, v zvezdah je zapisano vse.

četrtek, 09. december 2004

Naslednjih sto

101. To sem že povedala.

102. Ko sem bila v mali šoli, sem komaj čakala na tapravo šolo. Entuziazem je minil po kakšnem tednu.

103. Enkrat sem sosedovega mulca inštruirala verouk.

104. V moji sobi je sedem kaktusov. Nimajo imen, so pa štirje v malo lepših lončkih.

105. Kot otrok sem si vedno želela sladkorno peno, pa je nikoli nisem dobila. Zdaj se že par let odpravljam na prednovoletni sejem s tem namenom, pa še nisem prišla do te pene.

106. Letos sem naredila kakšnih 160 ur prostovoljnega dela.

107. In približno toliko tudi slabo plačanega.

108. Alergična sem na velike količine prahu.

109. Imam kakšen milijon parov rokavic. Od tega so ene samo za mraz pod -5°C, in se za te namene kombinirajo še z enimi. Si jih pa moram na roke navleči še preden pridem ven, drugače nimajo efekta. So iz tjulnjega krzna. Kar se mi zdi samo eno pikico sporno.

110. Letos sem kupila pet parov čevljev. No, obutve. Zdaj sem dobra za kakšno leto.

111. Imam še kar dober spomin za rojstne dneve.

112. Pozimi spim več kot poleti.

113. Svoj čas sem imela en kup old fashioned snail mail dopisovalcev (kar nekaj v še predsplošnointernetni dobi). Pet sem jih potem celo osebno spoznala.

114. Še danes imam kakšen kubik nepopisanega pisemskega papirja in iščem način, da bi se ga konstruktivno znebila.

115. Najstarejši kos oblačil, ki ga še kdaj oblečem, je pulover iz 7. razreda OŠ, ki mi je začuda še prav, čeprav se je od takrat zgodila rast v vseh smereh.

116. Moj priimek je po izvoru zasavski, ampak nobeden od mojih znanih prednikov ni bil po rodu od tam.

117. Menda imam 200 metrov od doma eno dvojnico. V Budimpešti pa še eno.

118. Upam, da bom tale seznam končala hitreje, kot sem prvih sto.

119. Trenutno imam tri stenske koledarje.

120. Skoraj vsak večer pojem eno jabolko.

121. Kar počnem tudi zdajle.

122. Ena Nemka mi je nekoč napovedala, da bom na stara leta smrčala. Ampak upam, da je šlo za samo fovšijo, ker sem tisto noč mirno prespala menda zelo glasno smrčanje druge Nemke, ona pa ne.

123. Blazno hecna se mi zdi angleška beseda ointment.

124. Nimam kakšnega posebnega posluha, sem pa vseeno tri leta "žgolela" v šolskem zboru.

125. Ko zjutraj vstanem, grem najprej na WC, si umijem roke in na poti ven zagrabim ušesno palčko in si umijem še ušesa. Če je iz kakršnega koli razloga spremenjen prvi korak, imam cel dan umazana ušesa.

126. Na enem podplatu imam pigmentno piko. Samo ne vem na katerem, pogledati se mi pa ne da.

127. Na petih nagradnih igrah sem zadela skupaj 22 kart za kino.

128. Zelo všeč mi je knjiga Umetnost potovanja Alaina de Bottona.

129. Najlepše pišem z nalivnikom, ki ga imam od sredine srednje šole. V tem času se je tako oblikoval, da rabim nekaj minut vaje, da zadanem kot, pod katerim ga je treba vleči. Drugi pa sploh ne znajo pisati z njim.

130. Zadnje čase pa itak zelo malo na roke pišem.

131. Kadar sem se tepla z bratom, sem rada ščipala, kar se je njemu zdelo skrajno nefer.

132. V vrtcu sem veljala za enega od ta porednih otrok.

133. Ponavadi kar hitro pozabim, kaj sanjam. Samo najhujše ponavadi ostane.

134. Čeprav je v "budnem življenju" ravno obratno.

135. Načelno nikoli ne zavrnem povabila v kino.

136. Ko poleti ne potujem, imam vedno nalakirane nohte na nogah. Na rokah nikoli.

137. Na srečelovu sem enkrat zadela dežnik.

138. Cepljena sem proti klopnemu meningitisu. (Edina brezplačna stvar pri mojem študiju.)

139. Sicer pa še nikoli nisem snela klopa.

140. Moja krvna skupina je strašno običajna A+.

141. V mojem potnem listu sta dve vizi. Obe sem dobila brezplačno.

142. Pred 14 leti sem bila statistka v slabem televizijskem filmu.

143. Skoraj na pamet znam uvod v Butalce.

144. Včasih v trgovini prelistam Lady. Moram biti pač v stiku s slavnimi. :)

145. Kadar ne vem, kaj bi brala, berem Prevzetnost in pristranost od tam naprej, kjer sem ostala na koncu zadnje brezknjižne krize.

146. Za Silvestrovo nimam planov.

147. Moj adresar je zavit v sliko s starega koledarja. Na njej je pingvinja družina.

148. Moja trenutno najljubša pižama je kombinacija svetlo modrih črtastih hlač, živo oranžne majice s kratkimi rokavi in bele z dolgimi. In kosmatih nogavic v treh odtenkih modre.

149. Lansko zimo sem samo enkrat smučala, kar je bilo odločno premalo.

150. Ravno ko sem študirala, kaj bi napisala pod tole točko, je nekdo na slepo rekel, da sem pri 150.

151. Nekajkrat sem začela pisati dnevnik. Nikoli ni trajalo več kot par dni.

152. Čas je za "praznično" zamenjavo melodije na telefonu.

153. Nerada plavam v vodi, kjer ne vidim dna.

154. Rada googlam ljudi.

155. Večino vicev, ki jih slišim, po hitrem postopku pozabim.

156. Enkrat sem napisala en še kar spodoben haiku, pa ga ne najdem več.

157. Pred par leti sem imela neprijetno bližnje srečanje z nečim govejim. Imelo je polomljen rep in bilo zelo nenaklonjeno nič hudega slutečim planincem.

158. Po pol leta še zmeraj nisem vrnila izposojenega LP Iceland.

159. Te dni me vsako popoldne zebe.

160. Redko jem dva dni zapored isto za zajtrk, razen če sem popolnoma brez domišljije (toast s sirom) ali pa potujem.

161. Iz leta 2000 imam eno kuverto (dobila zraven koledarja), kjer imam napisano, kaj sem si takrat želela, da se zgodi, da dosežem itd. do leta 2021. Takrat naj bi kuverto odprla. Sem pa že zdaj pozabila, kaj sem napisala.

162. Na dnu kupa zapiskov in knjig s faksa imam skripto za prvi izpit, ki ga nisem naredila.

163. Kadar sem slabe volje, mi gre najbolj na živce, če mi kdo reče, da sem tečna. Hvala, sem že sama opazila.

164. Nisem posebej nadarjena za jezike, me pa fascinirajo kakšne slovnične fore in podobno.

165. Enkrat na teden imam kosilo pri babici.

166. Ne bojim se raznih žužkov in podobnega. Najbrž so me zato že kdaj ugriznile zverine tega in podobnih tipov. Tista druga slika je pijavka po imenu Earl.

167. V Drami sedim v tretji vrsti. V MGL pa v četrti.

168. Ko smo se preselili na ta konec Ljubljane, so ravno gradili glasbeno šolo. In jaz sem sanjala, da se bom tam učila igrati violino. Mislim, da želje nikoli nisem izrazila naglas, kar je bilo zelo uvidevno.

169. Na nočni omarici imam poleg kupa krame in prahu tudi dvajset kovancev za 50 SIT.

170. Na eni od polic pa imam kos premoga.

171. Poleg kaktusov imam v sobi tudi sedem lončkov stvari, ki še niso vzklile. Mogoče bom nekoč imela kanadski javor, orjaške cedre in sploh cel mini arboretum. Aja, pa nikoli jih ne bom posadila ven, niti na balkon ne.

172. Kadar koli sem sem na kakšnem danskem vlaku, prav po balkansko "nakradem" nekaj njihovih vrečk za smeti, ker so močne in ravno prave dimenzije za kakšne zemljevide, brošure in podobno.

173. Že dve leti nisem dobila nobenega atlasa.

174. Še vedno nisem pospravila slik od lanskega (2003!) poletja v malo boljši album.

175. Dokler se zjutraj (fleksibilen pojem) ne počešem, nisem zares vstala.

176. Piškoti, ki sem jih spekla zadnjič še niso dobri prvi dan po peki. Dva dni kasneje so odlični.

177. Na EuroCardu imam zanikrn limit.

178. Moja barva je menda "fir", kar pomeni, da sem "proud, striving and knowledgeable". Veliko bolj mi je všeč barva meseca - karamelna.(link po Mateju)

179. Iz kvadratnega kosa papirja znam narediti žerjava, kar sem se naučila tako, da sem razdrla dva že narejena.

180. Ponavadi imam CD player nastavljen na "random".

181. Imam zelo vzdržljiv mehur.

182. Zlahka zamižim na samo desno oko. Na levo pa se samo nekaj pačim.

183. V četrtem razredu sem bila razredni blagajnik. Enako v 4. letniku faksa. V drugo je bilo veliko manj stresno.

184. Težko se odločim, katero je bilo "the best summer of my life".

185. Ko sem bila v vrtcu, sem odkrila roza barvo. Bila je tako drugačna od osnovnih barv, ki smo jih poznali do takrat, zato mi je bila takoj všeč. Od zelenih sem imela pa raje temno kot svetlo.

186. Zdaj niti nimam najljubše barve.

187. Edina radirka, ki jo imam, izvira še iz gimnazije. Ampak je trenutno ne najdem.

188. Na črnih predalih pisalne mize imam keramične ročaje različnih oblik, barv in vzorcev: zeleno-modrega, belo-modrega, belo-modro-zlatega in rumeno-zeleno-zlatega. Kupila sem jih julija 1998 v Glasgowu.

189. Čeprav zdaj nimam več resnih namenov, še vedno spremljam variante prostovoljnega dela na Grenlandiji.

190. Danes sem se znebila 3640 SIT v kovancih, zato #169 ne drži več.

191. Če je, imam najraje karamelni sladoled.

192. Sem pa imela zelo rada tudi planico, dokler je bila pakirana v karton.

193. Rada pečem palačinke. Po možnosti v velikih količinah.

194. Na pokopališču se mi zdi zabavno zgražanje nad ogromnimi / kičastimi / brezokusnimi nagrobniki.

195. Imam tole nalepko, pa ne vem, kam bi jo dala.

196. Ko končam tale seznam, bom šla v trgovino.

197. Finance (računi, izpiski od banke, pogodbe etc.) imam spravljene v škatli od mojih drugih Teva sandalov.

198. Nad posteljo mi s stropa visi lesena štorklja po imenu Marta.

199. Kadar zeham, redko dam roko pred usta. Tudi v javnosti, za kar mi je potem nerodno.

200. Kot del self-improvementa zavedno poskušam kakšne stvari narediti bolj spontano. Kar je malo paradoksalno, po svoje pa tudi ne.

ponedeljek, 06. december 2004

So dnevi, ko bi bilo bolje ostati v postelji*

Danes je pa res en ogaben dan. Poleg izpita je narobe še to, da sem delala štiri ure namesto tri (itak nisem plačana), da mi zaradi čudnih kadrovskih rošad počasi nalagajo vse več odgovornosti (za kar seveda nisem plačana, pa tudi usposobljena ne), ko sem prišla domov, je bila kuhinja v neznosnem/neuporabnem stanju (na delu je bil brat), tako da se mi niti kuhati ne da, na poti iz trgovine sem več kot enkrat skoraj razbila jajca in še naš običajno povsem neškodljiv klošar se je nekaj pritoževal čez mene. Pa zebe me. Aja, pa PMS je na pohodu (in case you haven't noticed).

Edina zelo svetla točka dneva se obeta zvečer.

*ampak potem bi zamudila večerno svetlo točko.

Jst nočem v službo!

Sploh ne potem, ko izvem, da izpita nisem naredila. Radost. Not.

nedelja, 05. december 2004

Vabilo (dobro blago se samo hvali)

"Slovenski prostovoljci doma in v tujini"


Razstava fotografske in video dokumentacije

od 15. decembra do 22. decembra 2004

od 7 h do 19 h

Stekleni atrij ljubljanske mestne hiše


15. decembra 2004 bo v Steklenem atriju ljubljanske mestne hiše ob 13h
na ogled razstava fotografske in video dokumentacije mednarodnih prostovoljnih delovnih taborov, ki jih vsako leto v organizaciji Zavoda za mednarodno prostovoljno delo Voluntariat izvajajo domači in tuji prostovoljci. Tabori potekajo v ljubljanskih Fužinah, Metelkova mestu, Semicu, Izoli, Robidišcu nad Tolminom, Pušči in okoliških vaseh Murske Sobote ter v Sečoveljskih solinah.
Prostovoljci so se udeležili tudi taborov v tujini.

Tabore v Sloveniji tradicionalno organizirajo nevladne organizacije iz Ljubljane: Društvo distrofikov Slovenije, Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, društvo Sezam, Društvo kulturni vikend in društvo ŠKUC. Zavod Voluntariat sodeluje še z Pomorskim muzejem "Sergej Mašera", Kulturnim društvom STOL iz Breginja in posamezniki.

Mednarodni prostovoljni delovni tabori nudijo pomoč socialno ogroženim družinam in obrobnim marginalmin skupnostim (romski skupnosti), najstnikom, podpirajo ohranjanje kulturne dediščine in skrbijo za prijetnejše preživljanje počitnic otrok v urbanih ter ruralnih naseljih.

Na razstavi bodo predstavljeni poleg domačih taborov tudi mednarodni tabori v tujini.

Organizacija: Zavoda Voluntariat in Društva kulturni vikend
v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in
Foto Formatom iz Ljubljane

Avtorji fotografij in video materiala: domači in tuji prostovoljci
Koordinacija in postavitev razstave: Vesna Črnivec

Njuejdž

Da ne bo vedno samo Matej ves njuejdžrski, bom pa malo še jaz - danes hvaležna za:
- 9 ur spanja
- badminton (pa ne samo zato, ker sem en set celo zmagala) :)
- občutek mokrih las na golem hrbtu
- CD s komadi z absolventa

Praalbumi

Včeraj sem pri starih starših gledala album, ki ga je zapustila moja julija umrla prababica. Na srečo je pred leti, ko je prababica še videla, prateta naredila napise, tako da se v večini primerov ve, kdo je kdo. Super fotke, nekatere stare tudi kakšnih 150 let. Menda obstaja še en album in komaj čakam, da ga vidim. Sicer pa so slike trenutno pri dedku v postopku skeniranja.

petek, 03. december 2004

Čokolada

Gorenjka je dala na trg dve novi čokoladi: mlečno s cimetom in koriandrom ter temno z ingverjem.

Prva je ljudskim množicam prijazna, taka, lepo praznična. Ingverjeva pa je bolj "acquired taste", namenjena le resnim užitkarjem. Ne da se je pojesti več kot eno rebrce (ali kakorkoli že rečete eni vrstici, ki ima 3 ali 4 koščke) naenkrat. Jako dobro in veliko cenejše od sicer bolj raznovrstnih čokolad Dolfin.

Reflections

Photo Friday's challenge for this week is reflections:

Badminton #98217

Zdravniški konzilij mi je predpisal vsaj kak dan brez badmintona. No ja, pa jutri ne bo musklfibra.

Badminton #98216

Jutri bo bolelo. Ampak klin se s klinom zbija. Tako vsaj pravijo. In čez 7 ur bom zavrtela pedala proti Rožni dolini.*

*Če ne bo drugače ukazal zdravniški konzilij po jutranji viziti.

sreda, 01. december 2004

Juhu!

Včeraj se je v poštnem nabiralniku končno prikazalo 70 evrov, ki mi jih je še z Islandije dolgoval P.

Pa jutranji mejl, ki je vseboval meni trenutno najlepše besede na svetu:
oddelek te bo seveda formalno podprl