sreda, 20. april 2016

GVA

Prvič po skoraj štirih letih in ne zadnjič letos.
1. Presenečeno ugotovila, da žetdo ne dela petek in svetek ali pa vsaj kolikor toliko skozi celo leto. Kdo bi si mislil ...
2. Nima pavov samo naš parlament, tudi OZN tukaj ima vsaj enega.
3. Vsekakor resnejši varnostni ukrepi kot pred štirimi leti. Sva se pa z majstrom za prepustnico vse zmenila po naše. Itak.
4. Moj omiljeni hotel je še vedno fajn.

torek, 08. marec 2016

Luxi

Po štirih letih spet v Luxiju. Meni se zdi vse drugače, samo na "delovnem mestu" in v hotelu je bolj kot ne enako. Pa še to so se ljudje postarali (jaz seveda ne). Aja, bonboni na hotelski recepciji pa so tudi še iz leta 2012.

Je najprej kazalo, da bom letos tukaj štirikrat. Zdaj kaže namesto tega na Lizbono, Rim in Dunaj, kar je vsekakor bolje. Sploh pa z očetom še nisem bila v Lizboni (za neposevečene: Pika Nogavička reference).

Sicer pa sem preživela par ur v ždenju na klopci v nakupovalnem centru in opazovanju ljudi.

Zraven mene sta se v parih minutah izmenjala gospod in gospa, ki sta se izkazala za povsem nepovezana, oba pa sta si kupila in potem na klopci tudi obula vsak svoj nov par čevljev. Gospa je bila z 10-evrskim parom iz H&M še posebej zadovoljna, me je skoraj navdihnila, da bi šla še jaz pogledat.

Mladec, ki se je usedel na sosednjo klopco, si je iz supermarketa prinesel komplet že pripravljeno kosilo: nekaj pire krompirju podobnega in neko pečeno piščančjo okončino. Se je sam sebi smejal, ko je meso z žlico napadel. Rešil je z roko.

Krila v dolžini kolen se definitivno vračajo. Ko bodo tudi večjim od 165 cm segla pod kolena, smo pa itak zmagali.

Čudila sem se dami, ki je poleg mene zmazala kompletno kosilo iz bistroja: peresniki s pestom, paradižnikom in nečim mesnim + omako, nekaj kruhastega, solata in nek panakotast lonček. Moj sempič je bil odličen.

Nekatere ženske res ne bi smele nositi visokih pet.

Luksemburžani (kolikor to pač obstaja, v glavnem, tisti, ki jih vidiš takole ob ždenju tukaj) imajo precej umazane čevlje, kot bi cele dneve hodili po hosti. No, res je to to eno samo gradbišče.

Tale je letališka, ampak zmeraj mi je zabavno na "prestopnem" letališču ugotavljati, kdo gre na isto delovno obveznost kot jaz. Za Minsk lani je bilo komot, ker sem lahko prej poguglala, tokrat sem pa celo Avstrijca zadela. Pa ob ždenju na klopci sem zadela tudi Švicarja.

Eno stevardeso od Adrie pa zdaj res že skoraj po imenu poznam. Mislim, da N. z njo debatira o knjigah, kadar se pač srečata.

Avioni so bili danes zjutraj/dopoldne prazni.

Novi (?) del dunajskega letališča mi je všeč, WC-jev ogromno in vsaj tisti, kjer sem bila, zgledno čist. Luxi not so much.

Na polno sem embraceala (wtf, prevod za embrace?) onlajn čekin. Tolk o sloveščini.

četrtek, 25. junij 2015

BCN

Totalna neeksotika, vseeno pa zame nova država. Tokrat časti Evropa. Je manj radodarna kot ZN.

Hrana me zaenkrat ni posebej ganila, sem pa jaz res smrt za hotelske zajtrke. Če grem jutri zjutraj še tekat (trenutno ne izgleda posebej verjetno), spravim tale hotelčič na kant.