četrtek, 25. junij 2015

BCN

Totalna neeksotika, vseeno pa zame nova država. Tokrat časti Evropa. Je manj radodarna kot ZN.

Hrana me zaenkrat ni posebej ganila, sem pa jaz res smrt za hotelske zajtrke. Če grem jutri zjutraj še tekat (trenutno ne izgleda posebej verjetno), spravim tale hotelčič na kant.



četrtek, 28. maj 2015

Pa še tole

  • Nebesa:
https://www.seeberger.de/product_info.php/info/p282_Almonds-honey---salt.html 
  • Avtocesta z letališča do mesta (pa tudi ceste po mestu) so definicija gladkobe in neluknjavosti.

Minsk

Ker sem se lani menda izkazala,je letos očitno dobrostoječa mendnarodna organizacija presodila, da sta moja prisotnost in seveda zvezdniški nastop na sejanju nekdanjesovjetskih kolegov z mojega delovnega področja vredna kar čedne vsotice, kolikor jih takole gostovanje stane.

Pa gremo lepo po vrsti.
  • Letenje se mi blazno vleče. Mogoče me že počasi daje emšo.
  • Največ problemov na poti sem imela v Frankfurtu. Iz neznanega razloga so se spravili na mojega Svenčija - malo so ga na par mestih pobrisali z nekim papirjem, ta pa je šel pa potem v neko mašino. In potem sem lahko šla. Pojma nimam, kaj je bilo to.
  • Beloruska viza je, če imaš vse papirje pripravljene, kot je treba, precej komot (četudi zamudna) zadeva za urejanje direktno na letališču. Pravzaprav je imel z vsem skupaj še največ težav mladec v Frankfurtu (z imenom A Karic), ki ni znal prebrati povabilnega pisma v cirilici in me je zato na avion, ki je že tako dovolj zamujal, spustil šele po par telefonskih klicih. Aja, za Slovence je po ceniku viza na letališču v Minsku 90 EUR, jaz pa sem jo povsem nepričakovano dobila zastonj (in ne, nismo je vsi EU-jčki na tem sejanju dobili zastonj). Sumim Borčija, on rad henga z raznimi vzhodnimi samodržci.
  • Hotel je jako zanimiv. Soba ogromna, klime ne znam nagruntat, sistem luči je pa tudi zagoneten. Meni všečnega vzglavnika pa tako ali tako še v nobenem hotelu nisem srečala. Zajtrk (na srečo vključen v vse skupaj, a po ceniku zelo dražesten) je hecna kombinacija: od običajnih kruhkov in jogurtov do kitajskih žup. Ob vsaki kavi, ob resnih obrokih pa še toliko bolj, so na voljo tudi takšne in drugačne tortice, ki so presenetljivo slastne. Not gut. Zeleni čaj imajo pa zadet v nulo.
  • Mesto je ogromno. Ob glavnih praspjektih avenijah so zgradbe tudi kar lepo obnovljene, za njimi se pa vidi, da smo vendarle na čisto pravem vzhodu, vključno z raznimi glomaznimi investicijami raznih Arabcev in Kitajcev (pa nekje je bil Riko).
  • Parki izgledajo zelo čedni (mogoče me pa jutri zjutraj kakšna čudežna sila obuje v tekaške copate).
  • Maršrutk nisem detektirala, imajo pa podzemno, bus, trolejbus in tramvaj.
  • Vozniki rešilcev so reve - pri nas bi pri zavijanju levo že zdavnaj prehiteval vse stoječe pri semaforju, tukaj pa čaka, da se mu umaknejo. Ne vem, mogoče na aveniji, kjer so v vsaki smeri štirje pasovi, stvari funkcionirajo drugače?
  • Od srbohrvaščine v petem razredu res nisem odnesla kaj dosti (nisem tiste sorte, da bi na raznih CV-jih navajala, da znam katerega od teh jezikov), ampak cirilica v kombinaciji z malo zdrave pameti in občutka za jezik pa vedno prav pride.
  • Čez en mesec naslednja nova država.


create your own visited country map